VADBA
10 minut za možgane
Že toliko časa vadbe, lahko tudi v dnevni sobi, koristi mentalnemu zdravju in kognitivnim funkcijam.
Odpri galerijo
Z gibanjem ne krepimo le mišic, ampak tudi spomin. FOTO: Nicoletaionescu/Getty Images
Dandanes je mnogim težko ohranjati motivacijo za vadbo, pa čeprav jo imamo praktično ves dan na dosegu roke, prek najrazličnejših aplikacij in spleta, a je še kako pomembno, da smo vsak dan dejavni, vsaj nekaj minut, poudarja nevroznanstvenica z univerze New York dr. Wendy Suzuki, ki preučuje vpliv telesne dejavnosti na možgane. Že nekajminutni sprehod ali 10-minutna vadba ne le izboljšata dneva, marveč prinašata trajne koristi za zdravje, predvsem možganov. Z gibanjem dobesedno gradimo nove možganske celice, pravi znanstvenica in še, da to spreminja anatomijo, fiziologijo in delovanje možganov. Gibanje jih varuje pred različnimi stanji, tudi alzheimerjeve bolezni in demence.
Vsakodnevno gibanje krepi nevrotransmiterje, kot sta dopamin in serotonin, ki vplivata na razpoloženje pa tudi na boljše pomnjenje, še nekaj ur po telesni aktivnosti se posledično bolje osredotočamo na naloge, ki jih moramo opraviti. Avgusta lani je to preizkusila s skupino študentov, in to kar prek zooma. Sodelujoči so najprej ocenili raven tesnobe, ki jo občutijo, potem pa jih je presenetila z desetminutno vadbo. Po njej so morali spet oceniti tesnobo, izkazalo se je, da je je bilo precej manj.
Tudi zato je treba poskrbeti za redno gibanje, žal pa ni preprostega odgovora, koliko telesne dejavnosti je potrebne, da bi to dosegli. Nevroznanstvenica priporoča, da se gibamo vsak dan, vsaj deset minut, že živahen sprehod spodbudi nevrotransmiterje in poskrbi za dobro razpoloženje. Vadba ugodno vpliva za srčno-žilno zdravje, koristi vsako gibanje, ki pospeši utrip. Pojdite na primer po stopnicah, čim hitreje. Izkušnje kažejo, da lahko začnete z manj vajami, ki so lahko krajše, sčasoma jih boste začeli podaljševati in dodajali nove.
Vadba namreč povečuje motivacijo za – vadbo! Gibajte se, ko vam odgovarja, zjutraj, ko vstanete, med službo, zlasti če delate od doma, tako boste koristno prekinili dolgotrajno sedenje, zvečer, če vam je tako ljubše. Prilagodite čas svojemu bioritmu. Če ste začetnik, zdržite vsaj tri tedne, toliko časa naj bi namreč trajalo, da vam vadba preide v kri, kot rečemo, da se je navadite, da brez nje več ne morete.
Redna telesna dejavnost blaži tesnobo. FOTO: Fizkes/Getty Images
Vsakodnevno gibanje krepi nevrotransmiterje, kot sta dopamin in serotonin, ki vplivata na razpoloženje pa tudi na boljše pomnjenje, še nekaj ur po telesni aktivnosti se posledično bolje osredotočamo na naloge, ki jih moramo opraviti. Avgusta lani je to preizkusila s skupino študentov, in to kar prek zooma. Sodelujoči so najprej ocenili raven tesnobe, ki jo občutijo, potem pa jih je presenetila z desetminutno vadbo. Po njej so morali spet oceniti tesnobo, izkazalo se je, da je je bilo precej manj.
Tudi zato je treba poskrbeti za redno gibanje, žal pa ni preprostega odgovora, koliko telesne dejavnosti je potrebne, da bi to dosegli. Nevroznanstvenica priporoča, da se gibamo vsak dan, vsaj deset minut, že živahen sprehod spodbudi nevrotransmiterje in poskrbi za dobro razpoloženje. Vadba ugodno vpliva za srčno-žilno zdravje, koristi vsako gibanje, ki pospeši utrip. Pojdite na primer po stopnicah, čim hitreje. Izkušnje kažejo, da lahko začnete z manj vajami, ki so lahko krajše, sčasoma jih boste začeli podaljševati in dodajali nove.
Poskrbi za dobro razpoloženje.
Vadba namreč povečuje motivacijo za – vadbo! Gibajte se, ko vam odgovarja, zjutraj, ko vstanete, med službo, zlasti če delate od doma, tako boste koristno prekinili dolgotrajno sedenje, zvečer, če vam je tako ljubše. Prilagodite čas svojemu bioritmu. Če ste začetnik, zdržite vsaj tri tedne, toliko časa naj bi namreč trajalo, da vam vadba preide v kri, kot rečemo, da se je navadite, da brez nje več ne morete.
