3D-tiskalniki rešujejo življenja
Sodobna računalniška tehnologija postaja vse bolj nepogrešljiva tudi v zdravstvu. S pomočjo 3D-tiskalnikov se lahko dela prave čudeže. Že v samo nekaj minutah je mogoče priti do pacientu prilagojenih medicinskih pripomočkov in vsadkov. Zobozdravnik lahko skenira zlomljen zob in ustvari krono, ki se natančno prilega škrbini.
Na podlagi CT-posnetkov je tudi mogoče ustvariti obsežno rekonstrukcijo lobanje in nato manjkajoči del nadomestiti s tridimenzionalno ustvarjenim lobanjskim vsadkom.
Prednosti 3D-tiskanja v medicini se še posebno dobro zavedajo na mariborski univerzi, kjer so v sklopu projekta RIUM dobili raziskovalno opremo s tremi napravami, ki omogočajo 3D-tiskanje kovinskih izdelkov, 3D-tiskanje plastičnih izdelkov in plazemsko ultrazvočno atomizacijo – izdelavo praškastih materialov za 3D-tisk. Prve raziskave z opremo za 3D-tiskanje kovinskih izdelkov bodo, kot razložijo na univerzi, namenjene razvoju novih zlitin titana in tantala, ki imajo zaradi svoje biokompatibilnosti velik potencial v ortopediji.
Z opremo za 3D-tiskanje plastičnih izdelkov bodo izvajali raziskave obnašanja materialov in toplotnih vplivov med laserskim sintranjem polimernih materialov in razvoj novih biorazgradljivih polimernih materialov. Nove materiale za dodajalno izdelavo kovinskih izdelkov pa bodo razvijali s pomočjo plazemske ultrazvočne atomizacije. »Poseben poudarek bodo imele raziskave biokompatibilnih materialov, materialov, ki jih še ni na trgu oziroma jih s klasičnimi metalurškimi metodami ni mogoče izdelati,« so še pojasnili.
»S tem kompletom opreme lahko izdelujemo popolnoma nove materiale, ki do zdaj niso obstajali. Na tem področju nas zanimajo zlitine tantala in titana, ki jih sicer težko izdelamo oziroma jih ne moremo izdelati. Te so predvsem zanimive na področju ortopedskih vsadkov. In zlitine magnezija kot materiala, ki je zelo atraktiven na področju travmatologije, se pravi na področju ploščic za osteosinteze, torej za sestavljanje polomljenih kosti, ki jih ni treba ponovno odstraniti iz telesa. Med prvim posegom vstavimo ploščico, potem pa se ta razgradi, ker je magnezij biorazgradljiv material in ga je telo sposobno absorbirati oziroma izločiti,« red. prof. dr. Igor Drstvenšek na praktičnih primerih ponazori dejansko vrednost opreme.
Kot primer, da 3D-tiskanje v medicini lahko rešuje življenja, so na ameriški spletni strani The Medical Futurist (TMF) izpostavili zdaj 10-letnega dečka Kaibo Gionfridda iz ZDA. Zaradi prezgodnjega rojstva je trpel za traheobronhomalacijo, zaradi česar ni mogel samostojno dihati. Priključen je moral biti na aparate. S 3D-tiskalnikom so natisnili posebno napravo in jo vstavili v sapnik, z njeno pomočjo pa je lahko deček spet samostojno dihal.
Med posegom vstavijo ploščico, ki se potem razgradi, saj je magnezij biorazgradljiv material in ga je telo sposobno absorbirati oziroma izločiti.
»Po operaciji se je njegov sapnik postopoma rekonstruiral, njegovo telo pa je absorbiralo vstavljeno opornico,« so zapisali. Leta 2013 je v svetu odmevala tudi novica, da so znanstveniki s 3D-tiskalnikom ustvarili povsem funkcionalno uho, ki lahko »sliši« radijske frekvence vse do mikrovalovnih.
