Ajda ni samo za žgance in štruklje (FOTO)
Če je nekdaj ajda veljala za živilo revnih, delavcev in kmetov, je danes v kulinariki zaradi številnih ugodnih učinkov na naše telo in zdravje vse bolj priljubljena in cenjena, sploh v prehrani bolnikov s celiakijo in sladkorno boleznijo.
A če se vam ob omembi ajde ideje za pripravo jedi ustavijo pri žgancih in kruhu, so minuli vikend zagnane članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev pokazale številne možnosti uporabe ajde v kulinariki. Pripravile so razstavo kar 50 jedi iz ajde, med njimi so bile tako slane kot sladke, so pa skoraj 100 receptov že pred dvema letoma zbrale v lični knjižici Jedi iz ajde.
Hiša žive dediščine v Beli Cerkvi je bila torej minuli vikend prizorišče 3. festivala ajdovih jedi, pripravljenih iz ajdove moke, kaše, kosmičev, zdroba, ajdovega medu, obiskovalci so lahko poskusili celo ajdov čaj. »Kdor se želi zdravo prehranjevati, naj čim večkrat poseže po ajdi, paleta jedi je res velika,« je dejala Cvetka Lavrič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in nanizala nekaj lastnosti, ki odlikujejo ajdo.
Ta je namreč brezglutenska alternativa žitaricam, ker vsebuje več balastnih snovi, varuje prebavila pred rakom in drugimi boleznimi, niža raven glukoze v krvi, pa krvni tlak in holesterol, čaj iz ajdovih cvetov priporočajo kot dodatek pri zdravljenju krčnih žil, visokega krvnega tlaka in opeklin.
Najboljša je domača
»Najbolj zdrava je domača lokalno pridelana, sveže zmleta ajda. Uvožena lahko vsebuje semena strupenega plevela kristavca, pred pakiranjem pa jo pražijo, rentgensko presevajo in drugače obdelujejo,« opozarja Lavričeva. Domače ajde je pri nas dovolj, da zadostimo povpraševanju, je dejal Jože Košak iz Mlina Košak v Družinski vasi, ki je na razstavi v Beli Cerkvi predstavljal izdelke domačega mlina, ta ima že več kot 200-letno tradicijo.
Razstavljeni so bili tudi izdelki Mlina Rangus iz šentjernejske občine, ki je daleč naokoli znana po pridelavi in predelavi kakovostne, tudi še bolj zdrave tatarske ajde, ki vsebuje več rutina, z ajdo pa Rangusov mlin poleg lastne pridelave oskrbuje več deset kooperantov iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Del je že ekološko pridelane, je pa razveseljivo, da kmetje povečujejo površine, namenjene ajdi.
O priložnostih za pridelavo v prihodnjih letih je na omenjenem festivalu spregovorila Mateja Strgulec, specialistka za poljedelstvo in travništvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. Sicer pa so se lahko vsi, ki jih zanima priprava jedi iz ajde, udeležili kulinaričnih delavnic, ki so trajale dva dni, kuhali so tudi priljubljene ajdove štruklje in žgance. Jedi, ki so bile na razstavi, so lahko obiskovalci na koncu tudi poskusili, ponudba pa je bila tako pestra, da je težko našteti vse.
Naj omenimo le ajdovo torto z marelično marmelado, ajdove palačinke z gobovim nadevom, pecivo iz ajdove kaše s čokoladnim prelivom, pa ajdovo kašo z rozinami in medom, ajdove ocvrtke, ajdovo zlevanko s skuto, seveda ni manjkal ajdov kruh, h kateremu se poda ajdov namaz s hrenom, kraljica med jedmi pa je bila vinjevrška pogača, ki jo je predsednica Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev Betka Verščaj prvič spekla leta 2008 in takrat postavila standarde peke, ki so jih hitro prevzele in usvojile tudi druge članice. Tako danes vinjevrška pogača ne manjka na nobeni prireditvi v občini Šmarješke Toplice, od drugih pogač, ki jih pečejo po različnih krajih naše domovine, pa jo drugačno delata dve sestavini, značilni za te kraje – ajda in orehi. Ničkoliko so jih spekle v minulih letih, tudi v obliki Slovenije, z njo pa so razveselile več državnikov, med njimi predsednika republike v odhajanju Boruta Pahorja.
100 receptov je v knjižici.
Ob tej priložnosti so pripravili tudi prisrčno prireditev, ki jo je povezovala Zala Pungeršič. Kulturni program je oblikovala pevska skupina Dedki in babice s harmonikarsko spremljavo Klemna Hribarja, slednji se je predstavil tudi s svojimi učenci OŠ Šmarjeta. Veliko smeha na obraze gledalcev so privabile članice Društva kmečkih žena Novo mesto s skečem.
