Alarmi zvonijo: fizioterapevtov v Sloveniji kritično premalo
Fizioterapevti so dejavni na področju primarne, sekundarne in terciarne preventive, nepogrešljivi so v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, klinikah, rehabilitacijskih inštitutih in zdraviliščih. »Delo fizioterapevta je izjemno dinamično, zahtevno, saj se mora odzivati na zdravstvene potrebe pacienta, državljanov ter družbe kot celote. Sproti moramo slediti novim dognanjem fizioterapevtske znanosti in tehnološkemu napredku,« je ob svetovnem dnevu fizioterapije pojasnil doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije.
Nepogrešljivi strokovnjaki, torej, a kljub temu jih je pri nas premalo, povrhu pa so občutno podcenjeni. Točnega števila fizioterapevtov v Sloveniji pravzaprav ni; na NIJZ ocenjujejo, da jih je 1600, register na ministrstvu za zdravje ponuja neenotne podatke.
»Povrhu se za fizioterapevte razglaša vse več posameznikov, ki nimajo ustrezne izobrazbe,« je kritičen doc. dr. Kovačič, ki opozarja tudi na vse pogostejšo zlorabo naziva fizioterapevt oziroma fizioterapija. »Zato si želimo, da bi nam MZ podelilo javna pooblastila, da bi uvedli licence, strokovne nadzore s svetovanjem in vodili register licenc. Profili, kot so maserji, kineziologi, zdravstveni tehniki in drugi, ki na lastno pest izvajajo podobne ali celo enake fizioterapevtske postopke, za katere sploh niso usposobljeni, se ne smejo oglaševati kot fizioterapevti. Skrbita me predvsem varnost in zdravje pacientov.«
Kritičen je tudi do zastarelih kadrovskih normativov, sploh glede na povečevanje potreb po fizioterapevtskih obravnavah: »MZ smo predlagali sprejem novih normativov, potem pa bi bilo treba seveda zagotoviti kadrovske normative za izvajanje kakovostne obravnave, primerljive z evropskimi zdravstvenimi ustanovami. Težavne so tudi čakalne dobe, nekateri s stopnjo nujnosti redno bodo na vrsti šele leta 2024. S stališča stroke čakalnih dob ni mogoče krajšati z izčrpavanjem obstoječega kadra. Naj še pristavim, po vsem svetu so fizioterapevti visoko cenjeni in tudi dobro plačani, zato močno podpiram tudi dvig plač slovenskim fizioterapevtom.«
S stališča stroke čakalnih dob ni mogoče krajšati z izčrpavanjem obstoječega kadra.
Za nepogrešljive so se izkazali tudi pri obravnavi covidnih bolnikov, odsotnost telesne dejavnosti zaradi hospitalizacije pušča posledice ne le na dihalnem, temveč tudi na mišično-skeletnem, srčno-žilnem in kognitivnem sistemu, letos pa je v središču svetovnega dne obravnava bolnikov z osteoartrozo, najpogostejšim patološkim stanjem sklepov. Kot pojasnjuje sogovornik, ta lahko prizadene kateri koli gibljivi sklep, najpogosteje kolena, kolke in roke: »Za osteoartrozo so značilni bolečina, funkcijski problemi, mišična oslabelost, okorelost in zmanjšana kakovost življenja. Kar 520 milijonov ljudi po svetu ima osteoartrozo, ki jo je mogoče uspešno obvladovati s fizioterapijo, fizioterapevti pa ponujamo tudi nasvete in izobraževanje o lajšanju bolečine, kako izboljšati gibljivost v sklepih in hojo ter kako ustrezno okrepiti posamezne mišične skupine.«
