Alergija, ki je pogosta v otroštvu in redka pri odraslih
Alergija na hrano je precej neprijetna in lahko vpliva na kakovost življenja, saj se moramo izogibati živilom, ki nam povzročajo težave. Je razmeroma pogosta v zgodnjem otroštvu in redka pri odraslih, med slednjimi je pogostejše neprenašanje hrane ali intoleranca. Dobra novica je, da ob ustrezni dieti in izogibanju alergenom, tudi skritim, lahko živimo povsem normalno, brez življenjsko ogrožajočih stanj. Kdaj (in če) se bo pojavila alergija na hrano, je odvisno od dednih dejavnikov, starosti, spola ter vrste živila. Čeprav bi bili lahko načeloma alergični na vsako živilo, pa vendar obstajajo nekatera, ki so vzrok za alergijske reakcije pri ljudeh: to so jajca, mleko, žitarice, ki vsebujejo gluten, arašidi, ribe, soja, oreščki, raki in školjke pa tudi določena zelenjava.
V polovici primerov se kaže s pojavi na koži, kot so srbež ali izpuščaji, v četrtini primerov nastanejo alergijski pojavi v dihalih, lahko se pojavijo solzenje, srbež okoli oči, kihanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, kašelj, piskanje, oteženo dihanje. Petina ljudi jo bo občutila v prebavilih, kot srbež v ustih, otekanje ustnic in ustne votline, bruhanje, bolečine v trebuhu, siljenje na bruhanje, drisko. Pri okoli desetih odstotkih ljudi se pokaže na obtočilih, takrat so lahko znaki hiter utrip srca, padec krvnega tlaka, izguba zavesti in tudi šok, ki je najhujša oblika alergijske reakcije, pravijo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Izločimo ga
Pri diagnosticiranju alergije na hrano je pomemben temeljit pogovor z zdravnikom o vseh težavah, ki jih imamo zaradi prehranjevanja ali sicer z zdravjem, pravijo na NIJZ. Zdravnik bo opravil kožni test, s katerim dokazujejo, kateri alergen je povzročitelj tovrstnih težav, sledijo odvzem krvi, nato diete, s katerimi izločimo sumljivo živilo iz prehrane, in na koncu testi, pri katerih pod zdravniškim nadzorom postopoma in previdno uvajamo izločeno živilo nazaj v prehrano.
Pri zdravljenju prehranskih alergij je najpomembnejša prepoznava alergena, ki je vzrok za pojave, in njegova izločitev iz prehrane. Takrat govorimo o hipoalergijski dieti, ki naj bi bila zares ozko selektivna, pravijo zdravniki družinske medicine. Poučiti se moramo o enakovrednih nadomestnih živilih, da bo naša prehrana kljub dieti uravnotežena, pozorni moramo biti tudi na živila s skritimi alergeni. Kadar je na primer pri dojenem otroku potrjena alergija na hrano, se mora ustrezne diete držati tudi doječa mati; če dojenček prejema prilagojeno mleko, mora biti to ustrezno. Pri odraslih so učinkovita zdravila antihistaminiki, ki jih jemljemo v tabletah, kapljicah ali pršilih. Velja opozorilo, da teh zdravil ne smemo kombinirati z alkoholom in pomirjevali. Dobro je tudi vedeti, da imajo določene stranske učinke, saj lahko povzročajo zaspanost, utrujenost, omotico, suha usta in tudi glavobole.
