Alergeni so v iztrebkih
Alergija na pršice je bila prvič opisana leta 1787, z njo pa tudi težave z dihanjem, ki jih lahko povzroča. Na svetu jo ima od 80 do 100 milijonov ljudi. Nekateri so na pršice alergični od rojstva, pri drugih pa se alergija pojavi pozneje. Pršice najbolj uspevajo v toplih in vlažnih okoljih. V stanovanjih so najraje v posteljnini, oblazinjenem pohištvu in preprogah.
Te klopom in pajkom sorodne živali najdemo povsod, kjer biva človek, saj se prehranjujejo z odmrlimi kožnimi celicami. Na dan izgubimo 1,5 grama odmrlih kožnih celic, s čimer lahko nahranimo približno 100.000 pršic. Samice pršic na dan pojedo tudi do polovico lastne telesne mase, v življenju pa izločijo štiristokrat toliko iztrebkov, kolikor tehtajo. Prav iztrebki pršic so tisti, ki povzročajo alergijo: vsebujejo proteine Der p1 in Der f1, ki delujejo alergeno.
Hujše oblike alergije se lahko iztečejo v astmatični napad.
Kožni test
Alergija na pršice se kaže kot kihanje, smrkanje, srbeče, rdeče ali solzne oči, zamašen nos, srbeč nos, nebo ali žrelo, kašelj. Zaradi simptomov jo včasih zamenjamo za prehlad. Znak, da ste alergični nanje, je tudi modro obarvana koža pod očmi. Lahko se kaže tudi kot obrazni pritisk in bolečina. Alergija na pršice še dodatno poslabša astmo. Astmatiki v stiku s pršicami težje dihajo, občutijo tiščanje ali bolečino v prsih, piskajoče vdihujejo in izdihujejo. Zaradi kratkega dihanja imajo lahko težave s spanjem, ponoči se jim lahko zgodi napad kašlja ali piskajočega dihanja.
Alergija na pršice je lahko blaga ali huda. V blagih primerih gre za milejše znake, ki trajajo le nekaj časa, v hujših primerih pa znaki vztrajajo. Hujše oblike alergije se lahko iztečejo v astmatični napad. Pršice sprožajo tudi atopijski dermatitis, ki je kožna bolezen.
Alergija na pršice se preverja s kožnim vbodnim testom. Ta je lahko lažno negativen, če jemljete antihistaminike ali antialergijska zdravila, pomirjevala, antidepresive ali zdravila za zaviranje delovanja imunskega sistema (npr. kortikosteroide).
Nizka vlaga
Nastanku alergij se je mogoče izogniti tako, da vnaprej ukrepamo in poskrbimo za manj stika z alergeni. Ukrepi so bistveni tudi, če že trpimo za alergijo. Eden od načinov za zmanjševanje pršic je vzdrževanje nizke vlažnosti v stanovanju, manj kot 60 odstotkov. Zaradi suhega zraka, ki ga povzroča kurjava, je pršic pozimi manj. V lekarnah in specializiranih trgovinah je na voljo pršilo, ki uniči žive pršice, njihove iztrebke pa zlepi in omogoči lažje čiščenje. Iz stanovanja alergika odstranimo zavese in preproge in podobne lovilce prahu. Redno sesamo, brišemo prah.
Tegobe lahko preprečimo z vnaprejšnjim ukrepanjem.
Na UKC Maribor svetujejo posebno posteljnino proti pršicam s porami, manjšimi od 0,5 mm. Uporabni so tudi grelniki vzmetnice, saj suha vročina onemogoča razvoj pršic. Las si ne češite v spalnici, kjer se pršice pogosto zadržujejo. Prav tako se ne preoblačite v prostoru, kjer spite. Dodatno tveganje za pršice so domače živali.
