Alergični na pomlad

Vas srbijo oči, so pordele in se solzijo, imate poln nos, kihate? S pomladjo se prebuja narava, tako lepo je zunaj, toplo sonce je rastline, drevesa spodbudilo k brstenju, cvetenju. V zraku je polno peloda. Prav ta pa je krivec za znake, podobne prehladu: alergijskemu rinitisu, alergiji na cvetni prah, ki ji rečemo tudi seneni nahod. Za njim trpi okoli 30 odstotkov prebivalstva, odraslih in otrok.
Alergijski rinitis je alergijsko vnetje v nosu in očeh, ki se kaže s kihanjem, draženjem v nosu, vodenim izcedkom iz nosu, hkrati srbijo oči, ki so lahko pordele in se bolj solzijo. Nos se lahko maši, kadar je zelo zamašen, je možen zaplet sinusitis ali vnetje srednjega ušesa. Pojavijo se lahko simptomi astme, torej oteženo dihanje, piskanje, kašelj in slabša sposobnost za napor.

Od pomladi do jeseni

Alergijska obolenja so zelo pogosta, pogostejša so med mladimi, v razvitih deželah in pri ljudeh, ki žive v mestih in dobrih socialnih razmerah. Alergijski rinitis nastane zaradi alergije na cvetni prah vetrocvetnih rastlin. To so tiste, ki se oplojujejo tako, da se njihov pelod širi od rastline do rastline s pomočjo vetra. Pelod je oblikovan tako, da ostane čim dlje v zraku in ga veter lahko nosi na čim daljše razdalje.

Zato je pelod vetrocvetk v zraku prisoten v velikih količinah. Nekatere pelode veter zanese tudi več 10 kilometrov daleč. Poleg peloda trav povzročajo alergijski rinitis še pelod dreves (denimo breze) in zeli (na primer ambrozije). Višja ko je koncentracija, močnejši so simptomi bolezni. Obdobje cvetenja in pojavljanja peloda v zraku je odvisno od podnebnega pasu; v celinski Sloveniji začno zgodaj spomladi cveteti drevesa, vrhunec je aprila. Trave cvetijo od maja do julija, travne zeli od avgusta do oktobra. Kihanje in smrkanje torej ni omejeno le na pomlad.
Vse več ljudi je občutljivih za cvetni prah, zdravniki to pripisujejo vse večji onesnaženosti okolja – alergijska reakcija se ob prisotnosti drugih dražečih snovi, kot so denimo prah, dim, insekticidi, še poveča.

Test je preprost

Se vam zdi, da imate seneni nahod? Treba bo k zdravniku, ki bo opravil alergološko testiranje, s katerim bo potrdil ali ovrgel alergijo in ugotovil, za kateri pelod ste občutljivi, pa tudi določil zdravljenje. Test je preprost: kapljice alergena se z lahnim vbodom vnesejo pod kožo na podlaket. Tedaj nastane reakcija alergijskih celic v koži, ki ustvarjajo centralno bledilo, okoli nje pa rdečino. Glede na velikost teh reakcij se ugotavljata tip in intenzivnost reakcije. Običajno se testira deset standardnih alergenov – nekaj vrst peloda, hišni prah, perje, mačja in pasja dlaka ter plesen.
Prvi ukrep je izogibanje alergenu. Za bolnike je pomembno, da se čim manj izpostavljajo alergenu, za katerega so preobčutljivi. Večja ko je izpostavljenost, izrazitejši so simptom. Peloda je v zraku največ zjutraj, pa v lepem, sončnem, rahlo vetrovnem vremenu, kar pomeni, da takrat raje ostanimo zaprti doma, na zrak pa pojdimo po dežju, ko je peloda v zraku najmanj. Ko cveti rastlina, na katero ste alergični, omejite aktivnosti na prostem, stanovanje zračite, ko je najmanj peloda v zraku, torej ponoči, zunaj ne sušite perila. Po vrnitvi domov si operite roke, še bolje se je kar oprhati, umiti tudi lase ter se preobleči. Dobro je spremljati tudi vsebnosti cvetnega prahu v zraku oziroma koledar cvetenja na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.

A ker v večini primerov izogibanje alergenu ne zadošča, bo verjetno potrebno zdravljenje z zdravili, ki vam jih bo predpisal zdravnik. Navadno ublažijo simptome alergije in preprečujejo vnetje.