SLOVENSKA MLADINA
Alkohol pokusijo pri 12 letih
Letošnji mesec preprečevanja zasvojenosti se osredotoča na mladostnike: slovenski mladi se po mnogo kazalnikih uvrščajo nad mednarodno povprečje.
Odpri galerijo
Raziskave kažejo, da je uporaba tobaka, alkohola in konoplje med slovenskimi mladimi javnozdravstveni in družbeni problem, po mnogo kazalnikih pa se uvrščamo nad mednarodno povprečje. Kar je še huje, se oblike tveganega vedenja pri mladostnikih pogosto kopičijo, ugotavljajo na NIJZ. Velik delež 15-letnikov namreč souporablja tobak, alkohol in konopljo: vsak deseti tvegano uporablja vsaj dve od treh psihoaktivnih snovi, vsak dvajseti pa vse tri. Že z uporabo ene psihoaktivne snovi obstaja verjetnost za škodljivo vedenje, npr. zgodnji spolni odnos, vsakodnevno pitje energijskih pijač in neredno zajtrkovanje, opozarja stroka, ki ugotavlja, da je kakovost zdravja in življenja še vedno najslabša v pomurski regiji, kjer je tudi potekala letošnja konferenca ob mesecu preprečevanja zasvojenosti. Tudi problematika prepovedanih drog je v tej regiji pomemben javnozdravstveni problem, poleg tega je na voljo veliko manj preventivnih programov na področju krepitve pozitivnega duševnega zdravja in preprečevanja zasvojenosti, manj je programov zmanjševanja škode in skorajda ni nevladnih organizacij, ki bi delovale na področju prepovedanih drog.
Pred odvisnostjo ni varen nihče, izzivov na poti preprečevanja zasvojenosti pa je veliko. Kot pojasnjuje Vesna Šmarčan, univ. dipl. psih., z NIJZ, je eden najpomembnejših stebrov preprečevanja odvisnosti družina. »Pomembno je, da vzgoja otroka pripravi na realnost, torej na soočanje in odgovorno spopadanje z napetostmi, problemi in dilemami v okolju, v katerem živi, da otroke nauči, da ne bodo iskali bližnjic do dobrih občutkov, ki jih lahko obeta droga. Drugi izziv je, da imajo starši jasna stališča do škodljivosti drog in temu primerne zahteve in sporočila, ki jih dajejo otrokom.« A žal tolerantnega odnosa do drog nimajo samo starši, temveč tudi del strokovne javnosti in širša javnost: »Tolerantnost družbe do omamljanja ter kultura trenutnega dobrega počutja so močni dejavniki tveganja za razvoj zasvojenosti med mladimi,« nadaljuje Šmarčanova. »Izziv preprečevanja zasvojenosti je tudi zgodnje odkrivanje in pomoč mladostnikom, ko so ti še v fazi eksperimentiranja.
Ob določenih nenadnih spremembah v vedenju, videzu in učnem uspehu bi tako starši kot učitelji in svetovalni delavci morali pomisliti na morebitno poseganje po drogah. Na ravni primarne preventive po šolah je izziv tudi ta, da je pristop k zasvojenosti načrten, strokovno podprt in da se pri izbiri zunanjih strokovnjakov šole odločajo za ustrezne strokovno evalvirane in dokazano učinkovite programe preventive. Preventiva bi morala izhajati iz poglobljenega znanja o zasvojenosti, dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih. S strokovno podprto metodo dela mora podpreti in uvesti mladostnike v zdrav življenjski slog z določenimi varovalnimi dejavniki, ki prevladujejo nad močjo obstoječih dejavnikov tveganja za zasvojenost. Tip primarne preventive šolskih otrok, ki temelji na informiranju o alkoholu in drugih drogah kot osamljena akcija brez povezave z odločilnejšimi varovalnimi dejavniki, se je tako pokazal za neuspešnega, lahko tudi škodljivega. Na ravni države je izziv javno omejevanje dostopnosti alkohola in drugih drog, kar pomembno vpliva na mladostnikovo oceno dostopnosti drog in s tem na njegovo odločitev o poseganju po njih.«
Uporaba psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana s številnimi kratko- in dolgoročnimi neugodnimi zdravstvenimi, socialno-ekonomskimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in izobraževalnimi izidi, z višjo verjetnostjo drugih oblik tveganega vedenja, škodljivo rabo psihoaktivnih snovi in zasvojenostjo. Kot pojasnjujeta Helena Koprivnikar, dr. med., in Andreja Drev z NIJZ, je kar 84 odstotkov 15-letnikov že kdaj uporabilo alkohol, tobak in/ali konopljo – najpogosteje alkohol in najredkeje konopljo. Alkohol so prvič najpogosteje pokusili pri starosti komaj 12 let, kot že rečeno, mnogi souporabljajo dve ali tri psihoaktivne snovi. Glede na razsežnost problema sta ključna takojšnje načrtovanje in izvedba ustreznih ukrepov, poudarjata sogovornici z NIJZ: »Krepiti je treba zdrav življenjski slog mladostnikov ter izvajati učinkovite programe preprečevanja uporabe in nadaljevanja uporabe tobaka, alkohola, konoplje in drugih psihoaktivnih snovi. Programe je treba začeti izvajati zgodaj, prilagojeno starosti otroka oziroma mladostnika, in jih zagotavljati v sistemu, saj le tako omogočimo vzdržno izvajanje in financiranje. Pomembno je, da delujemo v številnih okoljih, šolah, lokalnih skupnostih, družinah, eden od najučinkovitejših načinov pa je zakonodajno ukrepanje za omogočanje vsakodnevnega okolja, ki spodbujajo zdrave izbire.«
Pred odvisnostjo ni varen nihče, izzivov na poti preprečevanja zasvojenosti pa je veliko. Kot pojasnjuje Vesna Šmarčan, univ. dipl. psih., z NIJZ, je eden najpomembnejših stebrov preprečevanja odvisnosti družina. »Pomembno je, da vzgoja otroka pripravi na realnost, torej na soočanje in odgovorno spopadanje z napetostmi, problemi in dilemami v okolju, v katerem živi, da otroke nauči, da ne bodo iskali bližnjic do dobrih občutkov, ki jih lahko obeta droga. Drugi izziv je, da imajo starši jasna stališča do škodljivosti drog in temu primerne zahteve in sporočila, ki jih dajejo otrokom.« A žal tolerantnega odnosa do drog nimajo samo starši, temveč tudi del strokovne javnosti in širša javnost: »Tolerantnost družbe do omamljanja ter kultura trenutnega dobrega počutja so močni dejavniki tveganja za razvoj zasvojenosti med mladimi,« nadaljuje Šmarčanova. »Izziv preprečevanja zasvojenosti je tudi zgodnje odkrivanje in pomoč mladostnikom, ko so ti še v fazi eksperimentiranja.
Glede na razsežnost problema sta ključna takojšnje načrtovanje in izvedba ustreznih ukrepov.
Ob določenih nenadnih spremembah v vedenju, videzu in učnem uspehu bi tako starši kot učitelji in svetovalni delavci morali pomisliti na morebitno poseganje po drogah. Na ravni primarne preventive po šolah je izziv tudi ta, da je pristop k zasvojenosti načrten, strokovno podprt in da se pri izbiri zunanjih strokovnjakov šole odločajo za ustrezne strokovno evalvirane in dokazano učinkovite programe preventive. Preventiva bi morala izhajati iz poglobljenega znanja o zasvojenosti, dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih. S strokovno podprto metodo dela mora podpreti in uvesti mladostnike v zdrav življenjski slog z določenimi varovalnimi dejavniki, ki prevladujejo nad močjo obstoječih dejavnikov tveganja za zasvojenost. Tip primarne preventive šolskih otrok, ki temelji na informiranju o alkoholu in drugih drogah kot osamljena akcija brez povezave z odločilnejšimi varovalnimi dejavniki, se je tako pokazal za neuspešnega, lahko tudi škodljivega. Na ravni države je izziv javno omejevanje dostopnosti alkohola in drugih drog, kar pomembno vpliva na mladostnikovo oceno dostopnosti drog in s tem na njegovo odločitev o poseganju po njih.«
Uporaba psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana s številnimi kratko- in dolgoročnimi neugodnimi zdravstvenimi, socialno-ekonomskimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in izobraževalnimi izidi, z višjo verjetnostjo drugih oblik tveganega vedenja, škodljivo rabo psihoaktivnih snovi in zasvojenostjo. Kot pojasnjujeta Helena Koprivnikar, dr. med., in Andreja Drev z NIJZ, je kar 84 odstotkov 15-letnikov že kdaj uporabilo alkohol, tobak in/ali konopljo – najpogosteje alkohol in najredkeje konopljo. Alkohol so prvič najpogosteje pokusili pri starosti komaj 12 let, kot že rečeno, mnogi souporabljajo dve ali tri psihoaktivne snovi. Glede na razsežnost problema sta ključna takojšnje načrtovanje in izvedba ustreznih ukrepov, poudarjata sogovornici z NIJZ: »Krepiti je treba zdrav življenjski slog mladostnikov ter izvajati učinkovite programe preprečevanja uporabe in nadaljevanja uporabe tobaka, alkohola, konoplje in drugih psihoaktivnih snovi. Programe je treba začeti izvajati zgodaj, prilagojeno starosti otroka oziroma mladostnika, in jih zagotavljati v sistemu, saj le tako omogočimo vzdržno izvajanje in financiranje. Pomembno je, da delujemo v številnih okoljih, šolah, lokalnih skupnostih, družinah, eden od najučinkovitejših načinov pa je zakonodajno ukrepanje za omogočanje vsakodnevnega okolja, ki spodbujajo zdrave izbire.«