Andrej Markota o koronavirusu in sepsi

Sepsa je infekcijska bolezen, ki jo utrpi približno 200 pacientov na 100.000 prebivalcev na leto. Po vsem svetu se ta številka na leto giblje okoli 50 milijonov ljudi. Približno petina vseh smrti je zaradi sepse. Umrljivost je odvisna od teže poteka bolezni.
Na enotah za intenzivno terapijo ima približno polovica bolnikov sepso. Največ jih je v manj razvitih delih sveta – v podsaharski Afriki ter južni in vzhodni Aziji.

V času koronavirusa, ko je skrb za bolnike s hujšimi boleznimi še posebno otežena, obravnava bolnikov s sepso in sumom na covid-19 poteka vzporedno. Dokler ne prejmejo negativnih izvidov, poteka delo z bolniki v varovalni opremi.


»Bolniki s sepso večinoma potrebujejo antibiotično zdravljenje, zdravila za vzdrževanje krvožilnega sistema, infuzije tekočin, dodan kisik, lahko pa še številne ukrepe, ki jih izvajamo ne glede na sum na covid-19. Je pa potek dela pri bolnikih s sumom na covid-19 težji zaradi varovalne opreme in potrebe po ločeni obravnavi od preostalih bolnikov,« pravi specialist interne medicine doc. dr. Andrej Markota, dr. med., z Oddelka za intenzivno interno medicino UKC Maribor.
 

Odpovejo lahko vsi organi

Sepsa nastane zaradi razširitve odziva telesa na okužbo na ves organizem. »Ne vemo točno, zakaj pri nekaterih bolnikih okužba ostane omejena samo na en organ, na primer na pljuča pri pljučnici ali na sečila pri okužbi sečil, pri nekaterih pa odpovejo tudi drugi organi,« pove sogovornik in dodaja, da odpovedi preostalih organov v večini primerov niso posledica neposrednega širjenja okužbe, torej gnoja na druge organe, ampak so posledica vnetnega odziva telesa na okužbo. »Tako lahko na primer pri bolniku s pljučnico odpovejo še ledvice, krvožilni sistem in drugi organi. Sepso lahko povzročijo vsi mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi ali glive, najpogosteje pa jo povzročajo bakterijske okužbe, in izmed teh največkrat pljučnice.«


Ker je sepsa pridružena okužbi, se kaže z znaki infekcije osnovnega organa. Na primer z vročino, težkim dihanjem in kašljem pri pljučnici ali s pekočim odvajanjem vode in bolečino v trebuhu pri okužbi sečil. Kot pravi docent Markota, je prepoznava dodatno otežena zaradi pridruženih bolezni. »Zmedenost, kot posledico sepse, težje prepoznamo pri bolnikih z znano demenco.«

Tudi uspešnost zdravljenja je odvisna od teže bolezni, pove sogovornik. »Pri bolnikih z lažjimi oblikami sepse je umrljivost okoli 10-odstotna, pri bolnikih s težjimi oblikami – to so tisti, ki jim odpove več organov in ki imajo več pridruženih bolezni – pa je bistveno višja, tudi od 60- do 80-odstotna. Celotna umrljivost zaradi sepse pa se giblje med 30 in 50 odstotki.«
Trajanje zdravljenja je odvisno od teže poteka sepse in pridruženih bolezni.


»V najboljšem primeru lahko pričakujemo bolnišnično zdravljenje od 7 do 10 dni, najtežje bolni pa so v enotah za intenzivno zdravljenje od dva do štiri tedne, nato pa na bolnišničnih oddelkih in rehabilitaciji še več mesecev,« pove doc. dr. Andrej Markota in doda, da lahko pri bolnikih, ki so preživeli najtežje oblike in so dlje potrebovali zdravljenje v enoti za intenzivno terapijo, pričakujemo dolgotrajno rehabilitacijo in potrebo po dodatni pomoči svojcev in zdravstvenega sistema še več mesecev po preboleli sepsi.