Antibiotike jemljimo odgovorno
Antibiotiki so pomembna zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb, denimo s streptokoki povzročene angine, bakterijskega meningitisa in pljučnice in številne druge. Bakterije lahko sčasoma postanejo odporne proti antibiotikom, prav to pa je eden od največjih zdravstvenih problemov današnjega časa.
Zaradi pretirane uporabe antibiotikov je odpornost mikrobov postala ključen globalni izziv. Podatki kažejo, da se število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami, tudi v evropskem prostoru povečuje, kar v praksi pomeni velike težave pri zdravljenju okužb. Vsako leto zaradi okužbe z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, umre 33.000 ljudi.
Zaradi napačne ali nepravilne uporabe antibiotikov lahko postanejo bakterije odporne proti prihodnjemu zdravljenju. To je zdravstveno tveganje ne samo za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge, ki jih lahko v prihodnje kolonizira odporna bakterija. Zato smo za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov pravzaprav odgovorni vsi. Če jih bomo še naprej tako pogosto uživali kot zdaj, se lahko v Evropi vrnemo v obdobje pred pojavom antibiotikov, kar pomeni, da bodo običajne bakterijske okužbe, npr. pljučnica, lahko smrtne.
V prihodnje, ko jih bomo potrebovali, pri nas morda ne bodo več učinkovali, opozarjata slovenska lekarniška in zdravniška zbornica. Zato je njihova smotrna uporaba še kako nujna: namenjeni so le za zdravljenje bakterijskih okužb, pri virusnih – ti povzročajo kar 80 odstotkov primerov okužb nosne votline, ušes, žrela in pljuč – so povsem neučinkoviti.
Ni vsak za vsako okužbo
Ker lahko imajo različne bolezni podobne simptome, jih različno zdravimo, zato uporaba antibiotika brez pregleda pri zdravniku nikakor ni smotrna. Ne samo da ni vsak antibiotik primeren za vsako bolezen, prav tako ni primeren za vsakega bolnika, saj so nekateri na določene alergični, opozarja lekarniška zbornica.
Antibiotik je treba jemati dosledno, kot je predpisal zdravnik, zaradi preprostega razloga: bakterije bo premagal le, če ga bo dovolj in če bo deloval dovolj dolgo. Če se ne držimo ure, ko moramo vzeti zdravilo, lahko prispe na sicer pravo mesto ob nepravem času, zato je čas njihovega jemanja zelo pomemben.
Pri zdravljenju okužb sta pomembna tudi ustrezno odmerjanje in čas zdravljenja, z napačno rabo si lahko okrevanje podaljšujemo in hkrati tvegamo razvoj rezistence oziroma odpornosti antibiotika proti bakterijam. Naloga in dolžnost vsakega pacienta do sebe in svojega zdravja sta poznavanje svojih zdravil in odgovorno ravnanje z njimi. Žal pa lekarniški farmacevti prevečkrat ugotavljajo, da veliko ljudi antibiotike uživa, ko se jih lotita prehlad ali gripa, jih muči kašelj, čutijo bolečine v žrelu ali ušesih ali imajo visoko temperaturo, ki jo želijo znižati.
Nekateri gredo še dlje in jih jemljejo za povečanje odpornosti. A si tako dolgoročno povečujejo le verjetnost, da antibiotiki pri njih v prihodnje ne bodo več učinkovali.
Uporabo naj vselej predpiše zdravnik, saj niso vsi primerni za vse.
Ob tem je pomembno tudi, da neuporabljene antibiotike po koncu terapije odložimo med odpadna zdravila in jih ne shranjujemo ali uporabljamo za samozdravljenje, saj je takšno početje lahko nevarno. Odpadna zdravila ne spadajo v straniščno školjko ali med običajne gospodinjske odpadke, opozarjajo farmacevti, ampak jih odnesimo v za to namenjena mesta, največkrat so to lekarne.
