Antibiotiki niso bomboni

Antibiotiki so pomembna zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb. To so na primer s streptokoki povzročene angine, bakterijski meningitis, z bakterijami povzročene pljučnice in številne druge. Bakterije lahko sčasoma postanejo odporne proti antibiotikom, to pa predstavlja enega od največjih zdravstvenih problemov današnjega časa. To ni le težava Slovenije ali Evrope, temveč gre za pojav globalnih razsežnosti.

Zaradi pretirane uporabe antibiotikov je odpornost mikrobov postala ključen globalni izziv, smo slišali tudi ob svetovnem dnevu ozaveščanja o smotrni rabi antibiotikov. Podatki kažejo, da napačna ali nepravilna uporaba lahko povzroči, da postanejo bakterije odporne proti prihodnjim zdravljenjem, je ob svetovnem dnevu ozaveščanja o smotrni rabi antibiotikov dejal predsednik komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji prof. dr. Milan Čižman.

»To je zdravstveno tveganje ne samo za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge osebe, ki jih lahko v prihodnje kolonizira odporna bakterija.«

Specialistka infektologije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana prof. dr. Bojana Beović, tudi članica Komisije, je dodala, da smo za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov pravzaprav odgovorni vsi. Če jih bomo še naprej tako pogosto uživali kot zdaj, se lahko v Evropi vrnemo v obdobje pred njihovim pojavom, tako da bodo običajne bakterijske okužbe, npr. pljučnica, lahko smrtne. »To pomeni, da antibiotiki v prihodnje, ko jih boste potrebovali, pri vas morda ne bodo več učinkovali,« pravi Beovićeva.
 

Pri virusih ni učinkovit

Antibiotiki so namenjeni le za zdravljenje bakterijskih okužb, pri virusnih so povsem neučinkoviti. Kar 80 odstotkov primerov okužb nosne votline, ušes, žrela in pljuč povzročajo virusi in ne bakterije, žal pa lekarniški farmacevti prevečkrat ugotavljajo, da veliko ljudi antibiotike uživa že, ko se jih lotita prehlad ali gripa, jih muči kašelj, čutijo bolečine v žrelu ali ušesih ali imajo visoko temperaturo, ki jo želijo znižati. Nekateri gredo še dlje in antibiotike, čeprav so na voljo le na recept, jemljejo za povečanje odpornosti.


Nevede pa si tako povečujejo le verjetnost, da pri njih v prihodnje ne bodo več učinkovali. Zato je ključno, da neuporabljene antibiotike po zaključku terapije odložimo med odpadna zdravila, jih ne shranjujemo ali uporabljamo za samozdravljenje, saj je takšno početje nesmiselno in nevarno. Odpadna zdravila ne spadajo v straniščno školjko ali običajne gospodinjske odpadke, vrnemo jih v lekarno.
 

Pomemben čas jemanja

Ob okužbi vam bo vaš osebni zdravnik predpisal zdravilo, ki bo za vas najprimernejše. Pri večini bakterijskih okužb je to antibiotik v obliki tablet ali kapsul, za otroke so na voljo tudi v obliki sirupa ali suspenzije. Nekatere nanašamo samo na kožo (npr. pri površinskih okužbah kože) in so na voljo v obliki krem ali mazil. Če je okužba tako huda, da je potrebno bolnišnično zdravljenje, boste antibiotik dobili v obliki injekcije ali infuzije in pozneje po potrebi tudi v obliki tablet ali kapsul. Jemati jih moramo dosledno in v časovnih okvirih, ki nam jih je predpisal zdravnik.


Razlog je preprost: antibiotik bo bakterije premagal le, če ga bo dovolj in bo deloval dovolj dolgo. Če se ne držimo ure, ko moramo vzeti zdravilo, lahko antibiotik prispe na sicer pravo mesto ob nepravem času, zato je čas jemanja zelo pomemben.