PARADIŽNIK

Antioksidanti za kožo

Ne glede na to, ali paradižnik uživamo svež ali prekuhan, v juhah in omakah, krepi zdravje; vsebuje antioksidant likopen, ki zavira raka in niža tveganje bolezni srca in ožilja.
Fotografija: FOTO: Wako Megumi/Getty Images
Odpri galerijo
FOTO: Wako Megumi/Getty Images

Paradižnik slovi kot živilo, ki preprečuje rakava obolenja. Za to so odgovorne predvsem antioksidativne snovi, med katerimi je najpomembnejši likopen. Poleg tega, da paradižnik varuje pred rakom, obstaja dovolj dokazov, da ima pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Paradižnik je namreč zelo dober vir kalija, niacina, vitamina B6 in folatov, kar je odlična kombinacija hranilnih snovi, ki so zelo zdrave za srce.
Svež ali predelan v juhe in omake, paradižnik naj ne manjka na poletnih krožnikih. FOTO: Uladzimir Zuyeu/Getty Images
Svež ali predelan v juhe in omake, paradižnik naj ne manjka na poletnih krožnikih. FOTO: Uladzimir Zuyeu/Getty Images

Likopen v paradižniku ne zavira le nastanka raka, temveč lahko poveča tudi zaščitni faktor kože. Z uživanjem paradižnika povečujemo zmožnost kože, da se upre napadom škodljivih sončnih žarkov. Paradižnik je torej kot nekakšna notranja zaščitna krema za sončenje, zato je priporočljivo, da ga surovega ali drugače pripravljenega jemo vsak dan.

Paradižnik vsebuje v večjih količinah vitamin C, tudi betakaroten in vitamin E. Od mineralov prevladujejo kalcij, kalij in magnezij. Vse sorte paradižnika vsebujejo likopen, nekatere so z njim bogate manj, nekatere bolj. Likopen je svetlo rdeči pigment, ki paradižniku daje barvo. Bolj rdeče sorte vsebujejo več likopena, slednji se v telesu ne absorbira v celoti, pravijo strokovnjaki na Inštitutu za nutricionistiko. Študije so pokazale, da likopen iz svetlo rdeče ali oranžno obarvanih sort paradižnika v primerjavi z likopenom rdečih sort bolje prehaja skozi sluznico tankega črevesa v kri oziroma ga telo lahko uporabi v večjih količinah.

Paradižnik uživamo surov ali pa predelan, na primer mezgo, ajvar, kečap ali pa sok. Svež se uporablja kot dodatek solatam ter omakam. Prištevamo ga med zelenjavo, a kot pravijo botaniki, bi ga glede na način rasti in osnovo ter zaradi grenko-kislega okusa morali uvrstiti med sadje. Francozi paradižnik imenujejo jabolko ljubezni, Italijani zlato jabolko glede na barvo, ki je lahko rumena, oranžna, pa tudi zelena. Zelo priljubljena vrsta je tako imenovani češnjevec, ki ima majhne, okrogle, rdeče plodove. Zanimiva pa je tudi slovenska žlahtna domača sorta volovsko srce, ki je dobila ime zaradi oblike plodov, ki so po videzu podobni srcu.


Koristi paradižnika so največje, ko je njegov čas, in ta je zdaj, zato si ga privoščite in tudi shranite za zimo, če utegnete, da boste v okusih poletja uživali tudi pozimi. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije