PRVA POMOČ
Aplikacija prva pomoč
Pri oskrbi s prvo pomočjo nikar ne omahujte: posamezniku, ki se je poškodoval ali znašel v duševni stiski, lahko s hitro reakcijo rešite življenje.
Odpri galerijo
Stojite na postaji in čakate avtobus. Naenkrat človek, ki stoji pred vami, izgubi zavest in pade na tla. To je le eden izmed možnih primerov, ko bo življenje posameznika, ki je lahko tudi popolni neznanec, odvisno od vaših dejanj.
Z znanjem prve pomoči mu namreč lahko rešite življenje, zato se ne obotavljajte pomagati in se ne umaknite zaradi strahu, da bi mu ob pomoči nehote povzročili še katero drugo poškodbo. "Rešujemo življenja, in ne poškodb. Človeku je treba pomagati," je v pogovoru za Novice vsem na srce položil ljubljanski policist Uroš Jakomini, ki je s hitrim posredovanjem rešil življenje 29-letniku. Ta se je namreč pri udarcu v steklena vrata tako poškodoval, da bi lahko v nekaj minutah izkrvavel.
Kot pove že izraz, je prva pomoč takojšnja in neposredna zdravstvena oskrba poškodovanega, nenadno obolelega ali zastrupljenega na kraju dogodka. Gre za državljansko in moralno dolžnost posameznika. Lahko se znajdete v različnih situacijah, ko se boste morali na hitro odločiti, kako pomagati ponesrečencu.
Lahko da bo ta udeležen v prometni nesreči in mu boste morali oskrbeti krvavečo rano, morda ga bo izdalo srce in ga boste morali oživljati z umetnim dihanjem ali pa ga bodo med delom na vrtu pičile ose in bo dobil hudo alergijsko reakcijo. Lahko se tudi zgodi, da bo človek potreboval psihološko prvo pomoč.
Kot v zvezi s tem izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), gre za pomoč osebi z duševno težavo ali stisko, razvijajočo se duševno boleznijo, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali pa se stiska ne razreši. Tako bi lahko pomagali osebam, ki si želijo vzeti življenje. V takih primerih posameznika poslušajte brez obsojanja in sprejmite, kar vam govori.
Med drugim sproti razjasnite posamezne dele pogovora in se prepričajte, da ga prav razumete. Nikakor pa se z njim, kot v posebni zloženki svetujejo na NIJZ, ne prepirajte in ne razpravljajte o smiselnosti samomorilnih misli. Prav tako človeka ne izzivajte v smislu: "Pa naredi to, če resno misliš." Besedi samomor se ne izogibajte, saj je pomembno, da se o tem pogovarjate direktno – brez strahu in izražanja negativnih stališč.
Potem poškodovani predel razkužite z alkoholnim razkužilom in pustite vsaj eno minuto, da se posuši. "V primeru poškodbe z ostrim predmetom, ki je onesnažen s krvjo ali bi lahko bil onesnažen s krvjo, moramo kljub ukrepom prve pomoči obvezno obiskati izbranega zdravnika, ki se bo glede na okoliščine odločil za nadaljnje ukrepe," svetujejo na NIJZ.
Glede na to, da skoraj vsak v žepu nosi tako imenovani pametni telefon, spomnimo na posebno mobilno aplikacijo za prvo pomoč, pri kateri so med drugim sodelovali Rdeči križ Slovenije (RKS), UKC Ljubljana in tudi fakulteti iz Ljubljane in Maribora. Aplikacija nosi ime Prva pomoč in, kot so zapisali na spletni stranki RKS, pokriva dva usklajena sklopa izobraževalno-informacijskih vsebin. In sicer pomoč uporabnikom za učinkovito prvo pomoč v primeru nastanka poškodb in najpogostejših nenadnih obolenj. Kot drugo pa povečuje raven znanja prve pomoči med splošno populacijo.
"Gre za besedilni, slikovni in videoprikaz temeljnih vsebin in napotkov za prvo pomoč, namenjenih tako splošni javnosti kot različnim skupinam in organizacijam (šolam, delovnim organizacijam, društvom, ekipam prve pomoči …)," pravijo na RKS.
Tema letošnjega svetovnega dneva prve pomoči je prva pomoč ob prometni nesreči. Zaradi telesnih poškodb, ki so nastale zaradi prometnih nesreč, po svetu umre 1,25 milijona ljudi na leto.
Zaradi številnih intenzivnih preventivnih akcij in ukrepov ter povečanja prometne varnosti se v Sloveniji število žrtev prometnih nesreč postopoma zmanjšuje, še vedno pa jih je vsako leto več kot 100. V zadnjih 20 letih je v prometu pri nas ugasnilo 4045 življenj. Številne raziskave so pokazale, da hitra prva pomoč pozitivno vpliva na preživetje ponesrečenih, zmanjša število in trajanje hospitalizacije ter pomembno prispeva k učinkovitejšemu zdravljenju, boljšemu okrevanju in večji kakovosti življenja po okrevanju.
Z znanjem prve pomoči mu namreč lahko rešite življenje, zato se ne obotavljajte pomagati in se ne umaknite zaradi strahu, da bi mu ob pomoči nehote povzročili še katero drugo poškodbo. "Rešujemo življenja, in ne poškodb. Človeku je treba pomagati," je v pogovoru za Novice vsem na srce položil ljubljanski policist Uroš Jakomini, ki je s hitrim posredovanjem rešil življenje 29-letniku. Ta se je namreč pri udarcu v steklena vrata tako poškodoval, da bi lahko v nekaj minutah izkrvavel.
Rešujemo življenje, ne poškodb.
Kot pove že izraz, je prva pomoč takojšnja in neposredna zdravstvena oskrba poškodovanega, nenadno obolelega ali zastrupljenega na kraju dogodka. Gre za državljansko in moralno dolžnost posameznika. Lahko se znajdete v različnih situacijah, ko se boste morali na hitro odločiti, kako pomagati ponesrečencu.
Lahko da bo ta udeležen v prometni nesreči in mu boste morali oskrbeti krvavečo rano, morda ga bo izdalo srce in ga boste morali oživljati z umetnim dihanjem ali pa ga bodo med delom na vrtu pičile ose in bo dobil hudo alergijsko reakcijo. Lahko se tudi zgodi, da bo človek potreboval psihološko prvo pomoč.
Kot v zvezi s tem izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), gre za pomoč osebi z duševno težavo ali stisko, razvijajočo se duševno boleznijo, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali pa se stiska ne razreši. Tako bi lahko pomagali osebam, ki si želijo vzeti življenje. V takih primerih posameznika poslušajte brez obsojanja in sprejmite, kar vam govori.
Med drugim sproti razjasnite posamezne dele pogovora in se prepričajte, da ga prav razumete. Nikakor pa se z njim, kot v posebni zloženki svetujejo na NIJZ, ne prepirajte in ne razpravljajte o smiselnosti samomorilnih misli. Prav tako človeka ne izzivajte v smislu: "Pa naredi to, če resno misliš." Besedi samomor se ne izogibajte, saj je pomembno, da se o tem pogovarjate direktno – brez strahu in izražanja negativnih stališč.
Pomaga lahko telefon
Znanje prve pomoči boste morda potrebovali tudi, če boste v parku nehote stopili na odvrženo iglo narkomana ali pa na oster predmet. Na NIJZ svetujejo, da v prvih trenutkih izpirate rano s tekočo vodo ali fiziološko raztopino 10 minut (če je prišlo do razlitja ali obrizganja poškodovane kože ali sluznic s krvjo ali drugimi tekočinami, pa izpirajmo še dlje).Potem poškodovani predel razkužite z alkoholnim razkužilom in pustite vsaj eno minuto, da se posuši. "V primeru poškodbe z ostrim predmetom, ki je onesnažen s krvjo ali bi lahko bil onesnažen s krvjo, moramo kljub ukrepom prve pomoči obvezno obiskati izbranega zdravnika, ki se bo glede na okoliščine odločil za nadaljnje ukrepe," svetujejo na NIJZ.
Ne pozabite na defibrilator!Ob zastoju srca preverite, ali je morda v bližini avtomatski eksterni defibrilator (AED). Gre za prenosno elektronsko napravo, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka ga lahko znova požene in s tem reši življenje. Seznam lokacij je objavljen na spletni strani www.aed-baza.si.
Glede na to, da skoraj vsak v žepu nosi tako imenovani pametni telefon, spomnimo na posebno mobilno aplikacijo za prvo pomoč, pri kateri so med drugim sodelovali Rdeči križ Slovenije (RKS), UKC Ljubljana in tudi fakulteti iz Ljubljane in Maribora. Aplikacija nosi ime Prva pomoč in, kot so zapisali na spletni stranki RKS, pokriva dva usklajena sklopa izobraževalno-informacijskih vsebin. In sicer pomoč uporabnikom za učinkovito prvo pomoč v primeru nastanka poškodb in najpogostejših nenadnih obolenj. Kot drugo pa povečuje raven znanja prve pomoči med splošno populacijo.
"Gre za besedilni, slikovni in videoprikaz temeljnih vsebin in napotkov za prvo pomoč, namenjenih tako splošni javnosti kot različnim skupinam in organizacijam (šolam, delovnim organizacijam, društvom, ekipam prve pomoči …)," pravijo na RKS.
Tema letošnjega svetovnega dneva prve pomoči je prva pomoč ob prometni nesreči. Zaradi telesnih poškodb, ki so nastale zaradi prometnih nesreč, po svetu umre 1,25 milijona ljudi na leto.
Če ne pomagate, kazen zapora!Pred lanskim evropskim dnevom oživljanja 16. oktobra so na reprezentativnem vzorcu Slovencev izvedli anketo o pripravljenosti na oživljanje in poznavanju postopka. Med ovirami za oživljanje so nekateri anketiranci navedli tudi strah pred pravnimi posledicami ob morebitnem nepravilnem ravnanju ob oskrbi s prvo pomočjo. Damjan Možina z ljubljanske pravne fakultete je takrat poudaril, da posameznik ne odgovarja, če drugega poškoduje, medtem ko ga poskuša rešiti. Za opustitev reševanja pa sta predpisani odškodninska odgovornost in kazen zapora do enega leta.
Zaradi številnih intenzivnih preventivnih akcij in ukrepov ter povečanja prometne varnosti se v Sloveniji število žrtev prometnih nesreč postopoma zmanjšuje, še vedno pa jih je vsako leto več kot 100. V zadnjih 20 letih je v prometu pri nas ugasnilo 4045 življenj. Številne raziskave so pokazale, da hitra prva pomoč pozitivno vpliva na preživetje ponesrečenih, zmanjša število in trajanje hospitalizacije ter pomembno prispeva k učinkovitejšemu zdravljenju, boljšemu okrevanju in večji kakovosti življenja po okrevanju.