Aritmija in veliko slovensko odkritje
Tveganje za nastanek hudih aritmij je zlasti veliko pri bolnikih s srčnim popuščanjem in zamašeno žilo z infarktno brazgotino. V skladu s smernicami jim vstavijo defibrilator, ki prekine te nenadne motnje srčnega ritma in tudi prepreči srčno smrt. A vsak šok z defibrilatorjem, ki se sproži, je za bolnika izjemno neprijeten. Kot je povedal idejni vodja novega koncepta zdravljenja doc. dr. David Žižek, dr. med., iz Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKCL, ga nekateri primerjajo celo z brco konja. Zaradi teh bolečih izkušenj bolniki pogosto razvijejo strah in anksioznost, motnja ritma, ki zahteva šok defibrilatorja, se namreč lahko razvije kadarkoli in kjerkoli. Pacient lahko pri tem za kratek čas izgubi zavest, pade, se spotakne, poškoduje.
Preventivna ablacija
Študija slovenskih zdravnikov je pokazala, da lahko te težave bistveno zmanjša preventivna katetrska ablacija. V raziskavo, ki je potekala med letoma 2017 in 2024, so zajeli 60 slovenskih bolnikov, ki so že imeli srčno popuščanje in zamašeno žilo z infarktno brazgotino, niso pa še imeli motenj srčnega ritma. »Naša predpostavka je bila, da če pri pacientih ob vstavitvi defibrilatorja izvedemo preventivno katetrsko ablacijo, preden razvijejo motnje srčnega ritma, to bistveno zmanjša nastanek motenj srčnega ritma, sprožitev defibrilatorjev in s tem hospitalizacije zaradi nastanka aritmij. To se je v študiji tudi potrdilo. Do zdaj tega raziskovalcem ni uspelo dokazati še v nobeni drugi študiji, ki so jih izvajali po svetu,« je poudaril Žižek in še dodal, da so doslej ta poseg (uničenje tkiva, ki povzroča ali vzdržuje motnjo ritma) izvedli šele, »ko je bolnik doživel enega ali celo več šokov, ki niso kvarno vplivali samo na delovanje srca, ampak tudi na bolnikovo psihofizično stanje«.
Preventivni poseg je za kar 67 odstotkov zmanjšal pojavnost motenj srčnega ritma in posledičnih šokov z defibrilatorjem ter pomembno zmanjšal število hospitalizacij.
Ugotovitve študije odmevajo v svetu
Kot je pokazala študija, je ta preventivni poseg za kar 67 odstotkov zmanjšal pojavnost motenj srčnega ritma in posledičnih šokov z defibrilatorjem. Pomembno se je zmanjšalo tudi število hospitalizacij zaradi aritmij. »Gre za prvo tovrstno randomizirano študijo v svetovnem merilu, kar je izjemen dosežek in se ne zgodi zelo pogosto. Rezultati študije so bili zelo odmevni. Brez dvoma je to novost, ki ima izjemno znanstveno vrednost. Ker je šlo za metacentrično študijo, je bil to tudi velik organizacijski zalogaj. Rezultati bodo v prihodnosti zelo verjetno vplivali tudi na svetovne smernice,« je ob predstavitvi študije slovenski javnosti povedal prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKCL.
Vodja novega koncepta zdravljenja je pojasnil še, da so raziskave, ki so že bile opravljene na tem področju, doslej kazale mešane rezultate. Sicer so nakazovale, da lahko ablacija zmanjša pojavnost aritmij, vendar so se te pogosto ponovile. Toda vse te študije so izvedli z bolniki, ki so že razvili motnje srčnega ritma in je osnovna bolezen napredovala. »Mi pa smo razmišljali drugače, preventivno, da opravimo poseg, še preden bi se pojavila aritmija in bi okvara srčne mišice tako napredovala, da bi bilo prepozno. Naše razmišljanje so izsledki študije potrdili,« je pojasnil Žižek.
Kako poteka postopek ablacije?
Katetrske ablacije kardiologij izvajajo skozi dimeljske žile, kamor vstavijo elektrodne katetre. Med preiskavo stimulirajo srce s šibkimi električnimi dražljaji, ki jih bolnik ne čuti, srce pa nanje odgovori s hitrejšim in drugačnim utripom. Če se ob tem sproži tahikardija (stanje, ko srčni utrip presega 100 utripov na minuto), jo lahko hitro prekinejo in vzpostavijo normalen sinusni ritem. Včasih pa je aritmija takšna, da jo je treba prekiniti s sunkom električnega toka. Ko ugotovijo, za kakšno tahikardijo gre, nadaljujejo terapevtsko katetrsko ablacijo. Uporabijo poseben kateter z ablacijsko elektrodo na konici. Z radiofrekvenčnim električnim tokom segrevajo tkivo pod elektrodo nad 50 °C in tako uničijo žarišče aritmije oziroma prekinejo prevajanje nepravilno delujočih srčnih vlaken. Za ablacijo nekaterih tahikardij uporabljajo tudi metodo zamrzovanja tkiva pod ‒40 °C (krioablacija). Celoten poseg traja od dve do štiri ure, v večini primerov poteka brez zapletov.
Vir: Pojasnila o elektrofiziološki preiskavi in ablacijskem posegu, UKC Ljubljana
Sodelovanje s tujimi centri?
Zelo zadovoljen je bil tudi zaradi dobrega in plodnega sodelovanja s kolegi iz izolske in celjske bolnišnice. »Sodelovanje več centrov v raziskavi predstavlja standard v klinični raziskovalni dejavnosti. Zahteva dobro koordinacijo, sodelovanje in zaupanje med vključenimi centri, hkrati pa omogoča večji in hitrejši nabor potencialnih bolnikov, primernih za sodelovanje v študiji. Slovenija je dovolj velika, hkrati pa dovolj majhna za takšno povezovanje. Sodelovanje obeh regionalnih bolnišnic v študiji za nas predstavlja velik izziv, pa tudi priznanje, da delamo kakovostno, strokovno in varno,« je bil na uspeh študije ponosen tudi prim. Rafael Skale, dr. med., iz Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Gre za prvo tovrstno študijo, ki je po navedbi UKC Ljubljana prebojna v svetovnem merilu. Njene ugotovitve sicer še ne zadoščajo za spreminjanje klinične prakse, so pa z njimi odprli vrata v možnost preventivnih ablacij. Kot je razkril Žižek, razmišljajo tudi o razširitvi študije, saj je znanost v času njenega izvajanja zelo napredovala. Padla je celo pobuda, da bi se morda povezali tudi s centri v tujini: »Zanašali smo se na dobro idejo in dokazali, da čeprav je izjemno težko prodreti na svetovni ravni, se tudi to da, če je ideja dobra in dobro izpeljana.«
Kakšen je normalen srčni utrip?
Za normalno delovanje srca skrbijo električni dražljaji, ki prožijo srčni utrip, podobno kot avtomobilski motor potrebuje iskro električne svečke za svoje delovanje. Dražljaji nastanejo v skupku celic sinopreddvornega vozla, ki leži visoko v desnem preddvoru. Od tod se električno vzburjenje širi po preddvorih do preddvornoprekatnega vozla in naprej po prevodnem sistemu na levi in desni prekat. Kot odgovor na električni dražljaj se skrčita najprej preddvora in potisneta kri v prekata, nato pa se skrčita tudi prekata in potisneta kri v velike žile odvodnice ‒ aorto in pljučno arterijo. To je normalen srčni ritem ali tudi sinusni ritem. Med počitkom je frekvenca sinusnega ritma največkrat med 60/min in 80/min (normokardija). V spanju se zniža pod 50/min, kar imenujemo sinusna bradikardija, med naporom pa pospeši nad 100/min, kar imenujemo sinusna tahikardija.
Vir: Pojasnila o elektrofiziološki preiskavi in ablacijskem posegu, UKC Ljubljana
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
