Aromatična začimba za lahke poletne jedi

Prva misel ob omembi bazilike je gotovo paradižnik, temu pa bržčas sledijo česen, parmezan in mocarela. Navadna bazilika, ki jo pri nas največ uporabljamo, izvira iz Sredozemlja, zato se tudi najbolj poda k jedem, značilnim za to območje. Sicer poznamo še mnogo vrst bazilike, omenimo jih nekaj, ki so znane tudi pri nas, to so škrlatna, tajska in grška pa solatna in sveta bazilika, mi pa se bomo osredotočili na navadno.

V kulinariki je zelo priljubljena, saj ima prijeten, nekoliko sladkast okus s pikantno aromo in pridihom po klinčkih in janežu. Uporabljamo predvsem liste, po solati in drugih jedeh pa lahko, predvsem za okras, potresemo tudi cvetove. Najboljša je sveža, liste preprosto nasekljamo ali stremo v možnarju in dodamo jedi. Ker so listi lepi na pogled, z njimi jedi pogosto tudi okrasimo. Za zimsko uporabo jo lahko sušimo ali zamrznemo, še bolje pa je, da jo gojimo v lončku na okenski polici in si tako zagotovimo svežo. Bujno razraščen grmiček je tudi lepa okrasna lončnica.


Bazilika je nepogrešljiva v sredozemskih jedeh, zlasti vseh, ki temeljijo na paradižniku. Z njim se res odlično dopolnjuje, pa ne le na krožniku, temveč tudi na vrtu, saj veljata za dobra soseda in ju je dobro saditi drugega ob drugem. Poda se k mesu, zlasti piščančjemu, pa tudi k jagnjetini ter ribam in morskim sadežem, je odlična spremljevalka številnih vrst zelenjave. Tako bo prijetno okrepila okus stročnic, tako tistih v zrnju kot v strokih, poleg tega omili napenjanje. Dodajamo jo v hladne in tople omake in namaze, iz svežih listov pripravimo znameniti pesto, v katerega zmešamo naribani parmezan. Ponujamo jo k drugim vrstam sira, na primer mocareli, tudi s skuto se sijajno ujame. Pogosto jo potresemo po picah, testeninah in rižu ter krompirju.

Bazilika s kuhanjem oziroma toplotno obdelavo hitro izgubi okus, zato jo dodajamo proti koncu. Sveži zmečkani listi bazilike bodo prijetno popestrili okus oljčnega olja ali kisa, če jih namočimo vanj, lahko pa jo kombiniramo tudi s slajšimi živili, predvsem s sadjem, na primer z jagodami. Če smo je kupili ali nabrali preveč, sveže liste zavijemo v vlažno papirnato brisačo in jih damo v hladilnik, vendar ne več kot za dva ali tri dni, lahko pa jo z vejicami postavimo v kozarec z vodo kot šopek.