AVTIZEM
Avtizem ni bolezen
Želimo si prijazen, vključujoč svet; podpora skupnosti, razumevanje in solidarnost so v obdobju pandemije za osebe z avtizmom in njihove družine še pomembnejši.
Odpri galerijo
Osebam z avtizmom moramo omogočiti prijaznejši svet, svet, ki vključuje, namesto da izključuje, ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu opozarjajo Združeni narodi in strokovnjaki, ki poudarjajo, da se pojavnost avtistične motnje po svetu izrazito povečuje.
Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito stereotipnostjo oziroma nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov, pojasnjujejo na Zvezi za avtizem Slovenije. Ni bolezen in ni duševna bolezen, v medicinskem smislu ga obravnavajo kot kompleksno nevrološko razvojno motnjo, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Spekter avtizma je zelo širok, poudarjajo strokovnjaki.
V osnovi gre za težave pri verbalnem sporazumevanju, posamezniki težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razberejo pomen povedanega med vrsticami. Zato oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano, samoumevno. Otroci ne prerastejo avtizma, ampak postanejo odrasli z avtizmom. S pravočasnimi, rednimi in ustreznimi obravnavami se lahko težave zaradi nevroloških motenj med otrokovim razvojem zmanjšajo.
Pogostnost avtizma se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za večdesetkrat, kar jo danes uvršča med najhitreje naraščajočo razvojno motnjo, zajema namreč že več kot odstotek populacije, opozarjajo strokovnjaki in poudarjajo, da je avtizem stalnica vse življenje in zahteva redno podporo in pomoč, tudi finančno; bolj ko so osebe z avtizmom v odrasli dobi odvisne od tuje pomoči, večje je breme.
Da bi se to kar se da zmanjšalo, je nujna čim zgodnejša ustrezna obravnava že v otroštvu, poudarjajo, le pravočasna terapija in ustrezno šolanje pri strokovnjakih z znanjem s področja posebnih potreb lahko pripomoreta do večje samostojnosti v poznejši dobi, a ker gre za izrazito kompleksno problematiko, ki zajema več področij, je nujen interdisciplinaren prestop s koordinacijo zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih služb, poudarjajo pri zvezi in pristavljajo, da v Sloveniji dokaj dobro obvladamo diagnostiko, smo pa izrazito šibki na področju terapevtskih obravnav, kar pomeni, da največje breme pada na pleča staršev.
Ob svetovnem dnevu Združeni narodi spodbujajo vso družbo k sprejemanju drugačnosti: do te morajo postati bolj odprti šolarji in učitelji, dijaki, študentje, strokovnjaki z različnih področij, skratka, vsi, ki morajo osebam z avtizmom omogočiti enakopravno vključenost v izobraževalni sistem in družbo. Pozivajo k usposabljanju javnih uslužbencev, ponudnikov storitev, skrbnikov in družin, pa urade in podjetja, da začnejo zaposlovati osebe z avtizmom in jim pomagati pri integraciji.
Le z razumevanjem, znanjem in srčnostjo se lahko družba pomembno odzove pri aktivnem socialnem vključevanju oseb z avtizmom in vzpostavljanju socialne komunikacije. In ne pozabimo, osebe z avtizmom si pravic ne znajo zagotoviti same, zato potrebujejo podporo skupnosti, razumevanje in solidarnost pa sta v obdobju pandemije še pomembnejša.
Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito stereotipnostjo oziroma nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov, pojasnjujejo na Zvezi za avtizem Slovenije. Ni bolezen in ni duševna bolezen, v medicinskem smislu ga obravnavajo kot kompleksno nevrološko razvojno motnjo, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Spekter avtizma je zelo širok, poudarjajo strokovnjaki.
Predsednik republike Borut Pahor je minuli mesec gostil predstavnike zvez in društev za pomoč osebam s posebnimi potrebami, ki so poudarili, da družine otrok s posebnimi potrebami, starimi do 18 let, nujno potrebujejo pomoč tretje osebe, ne družinskega člana, ampak posameznika, ki lahko družino razbremeni. Slovenija nujno potrebuje terapevtske regijske centre, ki bodo specializirani glede na specifične potrebe oseb s posebnimi potrebami, in več stanovanjskih enot za samostojno življenje odraslih oseb s posebnimi potrebami. Pahor je napovedal, da bodo septembra, če bo to mogoče, organizirali delovno konferenco, kamor bodo povabljeni strokovna javnost in pristojna ministrstva. Pogovor je potekal ob svetovnem dnevu downovega sindroma, ki smo ga zaznamovali 21. marca, in današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu.
V osnovi gre za težave pri verbalnem sporazumevanju, posamezniki težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razberejo pomen povedanega med vrsticami. Zato oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano, samoumevno. Otroci ne prerastejo avtizma, ampak postanejo odrasli z avtizmom. S pravočasnimi, rednimi in ustreznimi obravnavami se lahko težave zaradi nevroloških motenj med otrokovim razvojem zmanjšajo.
Nujna zgodnja obravnava
Pogostnost avtizma se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za večdesetkrat, kar jo danes uvršča med najhitreje naraščajočo razvojno motnjo, zajema namreč že več kot odstotek populacije, opozarjajo strokovnjaki in poudarjajo, da je avtizem stalnica vse življenje in zahteva redno podporo in pomoč, tudi finančno; bolj ko so osebe z avtizmom v odrasli dobi odvisne od tuje pomoči, večje je breme.
Pogostnost avtizma se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za večdesetkrat.
Da bi se to kar se da zmanjšalo, je nujna čim zgodnejša ustrezna obravnava že v otroštvu, poudarjajo, le pravočasna terapija in ustrezno šolanje pri strokovnjakih z znanjem s področja posebnih potreb lahko pripomoreta do večje samostojnosti v poznejši dobi, a ker gre za izrazito kompleksno problematiko, ki zajema več področij, je nujen interdisciplinaren prestop s koordinacijo zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih služb, poudarjajo pri zvezi in pristavljajo, da v Sloveniji dokaj dobro obvladamo diagnostiko, smo pa izrazito šibki na področju terapevtskih obravnav, kar pomeni, da največje breme pada na pleča staršev.
Ob svetovnem dnevu Združeni narodi spodbujajo vso družbo k sprejemanju drugačnosti: do te morajo postati bolj odprti šolarji in učitelji, dijaki, študentje, strokovnjaki z različnih področij, skratka, vsi, ki morajo osebam z avtizmom omogočiti enakopravno vključenost v izobraževalni sistem in družbo. Pozivajo k usposabljanju javnih uslužbencev, ponudnikov storitev, skrbnikov in družin, pa urade in podjetja, da začnejo zaposlovati osebe z avtizmom in jim pomagati pri integraciji.
Pojavnost spektroavtistične motnje se v svetu povečuje. Po podatkih iz ZDA ima v generaciji, rojeni leta 2002, spektroavtistično motnjo eden od 68 otrok. V letu 2015 jo je imel že eden od desetih dečkov in ena od 50 deklic. Če se bo trend nadaljeval, bo leta 2025 že vsak drugi deček in vsaka deseta deklica v spektru avtističnih motenj. Tudi v Sloveniji je oseb z avtizmom čedalje več.
Le z razumevanjem, znanjem in srčnostjo se lahko družba pomembno odzove pri aktivnem socialnem vključevanju oseb z avtizmom in vzpostavljanju socialne komunikacije. In ne pozabimo, osebe z avtizmom si pravic ne znajo zagotoviti same, zato potrebujejo podporo skupnosti, razumevanje in solidarnost pa sta v obdobju pandemije še pomembnejša.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
15:15
Sedem zakonov obilja