Bakterijske okužbe v času korone

Zdi se, da v času epidemije covida-19 pozabljamo na nekatere druge okužbe, ki so poleg virusnih prav tako lahko usodne za življenje oziroma zdravje, to so bakterijske.

Zato je zdaj, ko prihaja čas respiratornih okužb, še toliko bolj pomembno, da spoštujemo preventivne ukrepe za preprečevanje zbolevanja, kot so ohranjanje ustrezne medsebojne razdalje, dosledna higiena rok in kašlja, razkuževanje rok in uporaba obrazne maske, kjer je to priporočeno, izogibamo se zaprtim prostorom in gneči, redno zračimo prostore – in, ne nazadnje, ko zbolimo, ostanimo doma. S tem pripomoremo, da je širjenje okužbe čim počasnejše, breme bolezni za zdravstveni sistem pa čim manjše, pravi specialist družinske medicine Rok Ravnikar, dr. med.
 

Antibiotiki preprečujejo zaplete

Bakterijsko in virusno okužbo je na začetku težko ločiti. Nekaj pomembnejših razlik obstaja, bistvena je ta, da za virusne okužbe v večini primerov nimamo specifičnih zdravil, pri bakterijskih pa se lahko odločimo za uporabo antibiotikov, pojasni Ravnikar in dodaja, da so teža bolezni in zapleti lahko enako usodni pri virusni ali bakterijski okužbi.

»Pomembno se mi zdi, da se posvet z zdravnikom opravi, če resne težave vztrajajo več kot nekaj dni ali če so znaki resni, torej zelo visoka vročina, hud glavobol, težave z dihanjem. S predolgim odlašanjem lahko pride tudi do zapletov, česar pa si ne želimo, saj je zdravljenje težje, podaljšano, okužba pa lahko pušča trajne posledice, občasno je žal celo usodna.«

Kot virusne se lahko tudi bakterijske okužbe pozdravijo brez zdravljenja, ampak le, če je posameznikov imunski sistem dovolj močan, da se okužbi uspešno upre. Najbolj učinkovita zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb so antibiotiki, bistveno pa je, da dobimo pravega, ki bo pri določenih boleznih deloval na najpogostejše povzročitelje in ob tem povzročal kar najmanj nepotrebnih neželenih učinkov.


»Na prvem mestu je strokovna in smotrna uporaba antibiotikov, saj je vse pogostejša odpornost bakterij proti antibiotikom ena glavnih težav pri zdravljenju. Z ustrezno uporabo antibiotikov pri bakterijskih okužbah želimo poleg hitrejšega ozdravljenja predvsem preprečevati pojave usodnih zapletov, ki jih prinašajo bakterijske okužbe, kot je na primer meningitis, vnetne srčne bolezni,« pojasni specialist družinske medicine.
 

Nezdravljena angina

Ena od pogostih okužb je bakterijska angina, ki jo najpogosteje povzroča bakterija streptokok in se lahko tudi brez ukrepanja pozdravi v nekaj dneh. Težava nastane, ko se pojavijo zapleti, ki so sicer redki, a hudi, opozori sogovornik.

»Zgodnji zapleti streptokokne angine so posledica širjenja streptokokov iz žrela v neposredno okolico. Nastane lahko ognojek ob nebnicah ali v steni žrela, angini se lahko pridruži vnetje srednjega ušesa ali sinusov. Pozni zapleti, kot sta bolezen ledvic in revmatska vročica, so imunsko pogojeni in se pojavijo od dva do tri tedne po preboleli nezdravljeni angini. Zdravljenje z antibiotikom dobro prepreči zaplete.«


Za okužbe velja, da so nalezljive, če se bakterije prenašajo z enega gostitelja na drugega. Vstopajo lahko skozi sluznico ust, nosu, oči, genitalij, zadnjika, bakterija lahko vstopi celo skozi poškodovano kožo, rano, s krvjo ob transfuziji, lahko jo z enega na drugega gostitelja prenese členonožec, kot so muhe, klopi, komarji, bolhe, uši, lahko jih zaužijemo s hrano, z ugrizom človeka ali živali, številne možnosti opiše Ravnikar in dodaja, da lahko prenos bakterijskih okužb z ustreznim ravnanjem preprečimo. Nujna je skrb za dobro imunsko kondicijo, z veliko gibanja na svežem zraku, zdravo telesno aktivnostjo in dobro hidracijo. Pomembna in učinkovita preventiva so tudi cepiva.