Beg v svet tehnologije

Tudi vi opažate, da so ne le otroci, mladostniki in mlajši odrasli priklopljeni na telefone, tablice, računalnike, temveč da je tudi marsikateri v srednjih letih in starejši neločljiv od digitalnih medijev? Poleg tega ima veliko ljudi skoraj vseskozi prižgan televizor ali radio (doma, na delovnem mestu, med vožnjo), marsikdo kar oboje naenkrat, pogosto le za ozadje, da je pač nekaj slišati. V nekaterih družinah celo vsak član gleda svoj televizor! Nekateri teveja ne ugasnejo niti med obiski. Mnogi pešci, kolesarji, vozači, celo tekači in sprehajalci v gozdu so opremljeni s slušalkami. Študentje med učenjem poslušajo razne posnetke (denimo oddaljeno dogajanje v čitalnici), ki naj bi pripomogli h koncentraciji. Nespečneži se poskušajo zazibati v sen s poslušanjem primerne glasbe ali zvočne knjige. Zakaj je tako? Kaj je narobe s tišino? Zakaj mnogi potrebujejo nenehna zvočna in vidna mašila?


Ta trend je bolj značilen za mlajše generacije, ki so odraščale v obdobju izrednega razvoja tehnologije in je njihov vsakdan povsem prežet z njo, odgovarja izr. prof. dr. Nevenka Podgornik, psihoterapevtka iz Nove Gorice. »Zato je zanje izziv, pogosto celo ovira, kako vzpostavljati pristne medosebne odnose, pa tudi, kako slišati in upoštevati sebe. Notranji dialog namreč skorajda ni mogoč, če se znotraj situacij ne zaznamo tudi na osebni ravni.«

Potešitev psihičnih potreb

Prav tako je trend bežanja v informacijski svet prisoten pri starejši generaciji, ki je odraščala drugače in ima številne izkušnje z igro zunaj, življenjem v naravi, z vzpostavljanjem odnosov brez pomoči tehnologije, razmišlja sogovornica. »A ne glede na to številni v svoj prosti čas vnašajo mašila, ki jim odvračajo pozornost od samozavedanja, od tukaj in zdaj, od soočanja s seboj, z drugimi. Tako se nemalokrat zatekajo tudi k igranju računalniških igric, uporabi družabnih omrežji, različnih internetnih vsebin, h gledanju nanizank, resničnostnih šovov, razvedrilnih, informativnih oddaj …, k vsemu, kar prestavlja udobje, mir in lagodje, saj ne zahteva nikakršnega posebnega napora, ni boleče, saj ni soočanja z njihovim realnim življenjem. Ravno nasprotno, trenutno in navidezno pomaga zmanjšati morebitno frustracijo oziroma nezadovoljstvo, zato jim povsem ustreza.« Terapevtka dodaja, da se nekateri počutijo neprijetno ali tesnobno, če so sami oziroma v tišini: »Starejši poskušajo osamljenost ali odtujenost v odnosih, morda celo nesrečnost, ublažiti z radiem in s televizijo, z informacijami, ki jih ne zadevajo neposredno in so zato bolj sprejemljive od realnosti vsakdana.«


V vseh teh primerih gre za poskus potešitve psihičnih potreb, ki jih v določeni meri dejansko lahko učinkovito zadovoljimo, če to ni edini ali prevladujoči način, temveč znamo svoje potrebe tešiti tudi drugače, še učinkoviteje, pojasnjuje dr. Nevenka Podgornik. »Če pa gre za bežanje, zatekanje, omiljenje bolečine oziroma nezadovoljstva, je to dobro ozavestiti in poiskati bolj zadovoljujoče in učinkovite izbire.«