KOMARJI
Bitka z nadležnimi komarji
Zaščitimo se z repelentom in primernimi oblačili. Preprečimo razmnoževanje teh insektov.
Odpri galerijo
Nekateri komarji so aktivni tudi podnevi. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Sedite zunaj, obkroženi z ljubljenimi ali prijatelji, ali sami uživate v nočnem miru, ko nenadoma zaslišite tisti znani zoprni bzzzzz ... Komarji so nadležni insekti, ne dajo nam spati, tudi podnevi brenčijo okoli ušes, na podeželju in v mestnih središčih. Brenčanje je seveda zoprno, še bolj pa piki, ki so tudi nevarni za zdravje ljudi.
Nekatere vrste, ki jih nekoč v naših krajih nismo poznali, saj so živele v tropskem podnebju, so se prilagodile in začele povzročati težave tudi pri nas. Danes že v bližnji okolici Slovenije najdemo bolezni, ki jih nismo poznali, denimo mrzlico denga, čikungunjo, bolezen virusa zahodnega Nila in druge. Tigraste komarje, ki so nevarni prenašalci virusa zahodnega Nila, smo zasledili tudi v Sloveniji, zanje je značilno, da so aktivni, torej pikajo, tudi podnevi. Slednje pri naših opazimo izjemoma.
Pik tigrastega komarja lahko povzroči oteklino, srbenje in bolečino, posebno pri občutljivih ljudeh. Zato se je na krvosese najbolje pripraviti, in to tako, da jim pike preprečimo. Nosimo oblačila svetle barve z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami, ki pokrijejo kar največ kože. Tiste dele, ki jih ne prekrijemo z oblačili, zaščitimo drugače, s sredstvi proti komarjem in klopom.
Pomembno je tudi, da ne ustvarjamo razmer, ugodnih za njihovo razmnoževanje. Komarji odlagajo jajčeca v mirujočih vodah, to najdemo v najrazličnejših posodah ob hišah, na vrtovih, tudi balkonih. Komar poleti odloži jajčeca, živali pa se izvalijo naslednjo pomlad. Če je komar, ki odlaga jajčeca, okužen, se virus prenese tudi na jajčeca in nato na novega komarja.
Repelenti so različni, glede na aktivno snov jih po sestavi ločimo na naravne in sintetične. Naravni so izdelani iz naravnih eteričnih olj, katerih vonj odganja insekte in žuželke. Ko jih nanesemo na kožo, izparevajo in s tem odganjajo komarje. Takšni so do človeka in kože bolj prija zni, saj ne puščajo zdravstvenih posledic.
Kot aktivne snovi se največkrat uporablja citriodiol – eterično olje limonovega evkaliptusa –, ta velja za najboljšo in časovno najdaljšo zaščito, tudi do osem ur zdrži. Zaščitno delujejo tudi cedra, sivka, cimet in druge aktivne snovi. Pri izdelavi sintetičnih repelentov uporabljajo sintetične aktivne snovi, kot sta ikaridin in dietiltoluamid, ki sta precej agresivni kemikaliji in ju v visoki koncentraciji priporočajo predvsem v tropskih krajih.
Pri uporabi repelentov dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca: nanašajmo na izpostavljene dele kože in oblačila, nikoli v oči, usta, ušesa, na rane ali vneto kožo. Poleg tega se izogibajte zadrževanju na prostem, ko so komarji najbolj aktivni, poleg tega pa poskrbite, da ne bodo prišli v stanovanje in vam kratili spanca, to najlaže dosežemo z mrežami proti komarjem oziroma visečo mrežo, ki jo namestimo nad posteljo.
Ker ni vseeno, kaj dajemo na kožo, izberemo naravne repelente.
Nekatere vrste, ki jih nekoč v naših krajih nismo poznali, saj so živele v tropskem podnebju, so se prilagodile in začele povzročati težave tudi pri nas. Danes že v bližnji okolici Slovenije najdemo bolezni, ki jih nismo poznali, denimo mrzlico denga, čikungunjo, bolezen virusa zahodnega Nila in druge. Tigraste komarje, ki so nevarni prenašalci virusa zahodnega Nila, smo zasledili tudi v Sloveniji, zanje je značilno, da so aktivni, torej pikajo, tudi podnevi. Slednje pri naših opazimo izjemoma.
Pazimo, da na vrtu nimamo stoječe vode.
Pik tigrastega komarja lahko povzroči oteklino, srbenje in bolečino, posebno pri občutljivih ljudeh. Zato se je na krvosese najbolje pripraviti, in to tako, da jim pike preprečimo. Nosimo oblačila svetle barve z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami, ki pokrijejo kar največ kože. Tiste dele, ki jih ne prekrijemo z oblačili, zaščitimo drugače, s sredstvi proti komarjem in klopom.
Pomembno je tudi, da ne ustvarjamo razmer, ugodnih za njihovo razmnoževanje. Komarji odlagajo jajčeca v mirujočih vodah, to najdemo v najrazličnejših posodah ob hišah, na vrtovih, tudi balkonih. Komar poleti odloži jajčeca, živali pa se izvalijo naslednjo pomlad. Če je komar, ki odlaga jajčeca, okužen, se virus prenese tudi na jajčeca in nato na novega komarja.
Naravni repelentKaj dajemo na kožo, je zelo pomembno. Na slovenskem trgu ni veliko naravnih repelentov. Nov naravni repelent, izdelan na osnovi citriodiola, je izdelek orphea safari, ki daje tudi do osemurno zaščito pred klopi, komarji (tudi tigrastimi) in drugimi insekti in žuželkami.
Repelenti so različni, glede na aktivno snov jih po sestavi ločimo na naravne in sintetične. Naravni so izdelani iz naravnih eteričnih olj, katerih vonj odganja insekte in žuželke. Ko jih nanesemo na kožo, izparevajo in s tem odganjajo komarje. Takšni so do človeka in kože bolj prija zni, saj ne puščajo zdravstvenih posledic.
Kot aktivne snovi se največkrat uporablja citriodiol – eterično olje limonovega evkaliptusa –, ta velja za najboljšo in časovno najdaljšo zaščito, tudi do osem ur zdrži. Zaščitno delujejo tudi cedra, sivka, cimet in druge aktivne snovi. Pri izdelavi sintetičnih repelentov uporabljajo sintetične aktivne snovi, kot sta ikaridin in dietiltoluamid, ki sta precej agresivni kemikaliji in ju v visoki koncentraciji priporočajo predvsem v tropskih krajih.
Proti tigrastemu komarju najbolj pomaga, da v svoji okolici nimamo stoječe vode.
Pri uporabi repelentov dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca: nanašajmo na izpostavljene dele kože in oblačila, nikoli v oči, usta, ušesa, na rane ali vneto kožo. Poleg tega se izogibajte zadrževanju na prostem, ko so komarji najbolj aktivni, poleg tega pa poskrbite, da ne bodo prišli v stanovanje in vam kratili spanca, to najlaže dosežemo z mrežami proti komarjem oziroma visečo mrežo, ki jo namestimo nad posteljo.
