Blaži utrujenost, dviga razpoloženje
Grah je priljubljeno živilo gurmanov in vseh, ki skrbijo za svoje zdravje; je nasitna stročnica z nizkim glikemičnim indeksom.
Odpri galerijo
Tudi v preprostih in lahko dostopnih živilih se skriva hranilno bogastvo, eno takih je grah. Stročnica je izvrsten primer skromne rastline, ki je bogata s hranili. Vsebuje vitamine A, B1 (tiamin), B2, B6, B9 (folna kislina), C, E, K pa minerale cink, kalij, železo, magnezij in mangan, maščobne kisline omega 3 v obliki alfa-linolenske kisline, kot druge stročnice vsebuje tudi veliko beljakovin, zaradi katerih (pa tudi vlaknin) velja za nasitno živilo, ki kroti apetit, saj kasneje postanemo lačni, obenem je nizkokalorično.
V srednjem veku je veljal za močno sredstvo za krepitev plodnosti. Posušen grah je bil tedaj eno od osnovnih živil siromašnih prebivalcev, poceni, a hranljiva hrana, s katero so vse leto dopolnjevali skromen jedilnik. Danes ga na svoje jedilne liste uvrščajo najbolj cenjene restavracije.
Redno uživanje simpatičnih zelenih kroglic lahko pozitivno vpliva na celokupno zdravje. Vsebujejo antioksidante, za katere vemo, da pozitivno vplivajo na zdravje, in sicer flavonoide, karotenoide, fenolne kisline, polifenole. V tej priljubljeni stročnici je tudi kumestrol, borec proti raku želodca. Ker mu pripisujejo protivnetno delovanje, nam uživanje graha lahko pomaga pri artritisu, tudi bronhitisu in alzheimerjevi bolezni.
V grahu so že omenjene beljakovine in prehranske vlaknine, ki regulirajo prebavo, jo stimulirajo in preprečujejo zaprtje, ohranjajo zdravje prebavnega trakta, obenem regulirajo oziroma pomagajo vzdrževati optimalno raven sladkorja v krvi; spada med živila z nizkim glikemičnim indeksom, ki ne povzročajo pretiranih nihanj ravni sladkorja v krvi. Grah je bogat s folno kislino in vitaminom B6 ter tako borec proti osteoporozi. Dobro vpliva na srce in srčno-žilni sistem, saj vsebuje magnezij, kalij in kalcij, ki preprečuje visok krvni tlak, vlaknine pa nižajo t. i. slabi holesterol.
Je vir železa, preprečuje anemijo in ugodno vpliva na imunski sistem, blaži utrujenost, krepi živčni sistem, dviga razpoloženje in preganja brezvoljnost. Tudi koža ima koristi od uživanja graha: izboljšuje njeno zdravje, preprečuje prekomerno staranje, pojav gub, poleg tega naj bi spodbujal rast las. Zdaj je njegova sezona, pripravimo si ga na številne načine – v omaki, kot prilogo, v rižoti ali testeninah, lahko ga zamrznemo za hladne zimske dni.
V srednjem veku je veljal za močno sredstvo za krepitev plodnosti. Posušen grah je bil tedaj eno od osnovnih živil siromašnih prebivalcev, poceni, a hranljiva hrana, s katero so vse leto dopolnjevali skromen jedilnik. Danes ga na svoje jedilne liste uvrščajo najbolj cenjene restavracije.
Redno uživanje simpatičnih zelenih kroglic lahko pozitivno vpliva na celokupno zdravje. Vsebujejo antioksidante, za katere vemo, da pozitivno vplivajo na zdravje, in sicer flavonoide, karotenoide, fenolne kisline, polifenole. V tej priljubljeni stročnici je tudi kumestrol, borec proti raku želodca. Ker mu pripisujejo protivnetno delovanje, nam uživanje graha lahko pomaga pri artritisu, tudi bronhitisu in alzheimerjevi bolezni.
V grahu so že omenjene beljakovine in prehranske vlaknine, ki regulirajo prebavo, jo stimulirajo in preprečujejo zaprtje, ohranjajo zdravje prebavnega trakta, obenem regulirajo oziroma pomagajo vzdrževati optimalno raven sladkorja v krvi; spada med živila z nizkim glikemičnim indeksom, ki ne povzročajo pretiranih nihanj ravni sladkorja v krvi. Grah je bogat s folno kislino in vitaminom B6 ter tako borec proti osteoporozi. Dobro vpliva na srce in srčno-žilni sistem, saj vsebuje magnezij, kalij in kalcij, ki preprečuje visok krvni tlak, vlaknine pa nižajo t. i. slabi holesterol.
Je vir železa, preprečuje anemijo in ugodno vpliva na imunski sistem, blaži utrujenost, krepi živčni sistem, dviga razpoloženje in preganja brezvoljnost. Tudi koža ima koristi od uživanja graha: izboljšuje njeno zdravje, preprečuje prekomerno staranje, pojav gub, poleg tega naj bi spodbujal rast las. Zdaj je njegova sezona, pripravimo si ga na številne načine – v omaki, kot prilogo, v rižoti ali testeninah, lahko ga zamrznemo za hladne zimske dni.