Bodite odgovorni pri rabi antibiotikov
Protimikrobna zdravila lahko ubijejo bakterije ali ustavijo njihovo rast in s tem ozdravijo okužbe pri ljudeh; včasih izgubijo sposobnost, da uničijo bakterije.
Odpri galerijo
Tako Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) kot Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) vse pogosteje ozaveščata svetovno javnost o preudarni uporabi antibiotikov. Saj, kot pravijo strokovnjaki obeh organizacij, je »odpornost proti antibiotikom ena največjih groženj globalnemu zdravju«.
Antibiotiki so odlična zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb (dihal, vnetje ušes, okužbe sečil, spolno prenosljive bolezni in okužbe kože). Od odkritja so temelj sodobne medicine. Pred odkritjem so že manjše okužbe in zdravstveni posegi pomenili potencialno smrtno nevarnost. Z ustrezno rabo antibiotikov so danes številne hude bolezni, na primer tuberkuloza in pljučnica, ozdravljive. Vendar pa čezmerna uporaba in zloraba antibiotikov spodbujata nastanek in širjenje odpornosti proti tem zdravilom. Odpornost se pojavi, ker se bakterije spremenijo in antibiotiki na njih ne morejo več delovati. Problematika je pereča, saj s pretirano rabo vse več antibiotikov izgublja učinkovitost, hkrati pa se pojavljajo super bakterije, na katere nimajo učinka. Zaradi tega zdravila postanejo neučinkovita, okužbe pa ostanejo v telesu, kar veča tveganje za poslabšanje zdravja in širjenje okužb na druge osebe.
Zato je pravilna raba antibiotikov danes nujna, opozarjajo slovenski zdravniki in farmacevti. Poleg zdravstvenih delavcev imajo pomembno vlogo tudi tisti, ki so jim antibiotiki namenjeni, torej bolniki. Med razlogi za razvoj odpornosti proti antibiotikom je jemanje teh zdravil, ko to ni potrebno, na primer za zdravljenje virusnih okužb, kot sta prehlad in gripa, ter neupoštevanje navodil za jemanje zdravil, ko bolniki predčasno prenehajo zdravljenje ali jih ne jemljejo ob predpisanih časovnih intervalih. Zaradi predčasne opustitve zdravljenja ali napačne oziroma nepravilne rabe postanejo bakterije odporne proti uporabljenim antibiotikom, celo proti drugim protimikrobnim zdravilom. To je zdravstveno tveganje ne samo za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge, ki jih lahko v prihodnje kolonizira odporna bakterija, pravijo tudi na NIJZ.
Dejstvo je, da antibiotiki rešujejo življenja, prav zato je pomembno, da jih uporabljamo racionalno in pravilno, poudarjajo strokovnjaki. Z nepravilno uporabo se povečuje število odpornih bakterij, kar je velik javnozdravstveni problem, da je ta nevarnost realna, kaže vedno večje število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami.
Antibiotiki so odlična zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb (dihal, vnetje ušes, okužbe sečil, spolno prenosljive bolezni in okužbe kože). Od odkritja so temelj sodobne medicine. Pred odkritjem so že manjše okužbe in zdravstveni posegi pomenili potencialno smrtno nevarnost. Z ustrezno rabo antibiotikov so danes številne hude bolezni, na primer tuberkuloza in pljučnica, ozdravljive. Vendar pa čezmerna uporaba in zloraba antibiotikov spodbujata nastanek in širjenje odpornosti proti tem zdravilom. Odpornost se pojavi, ker se bakterije spremenijo in antibiotiki na njih ne morejo več delovati. Problematika je pereča, saj s pretirano rabo vse več antibiotikov izgublja učinkovitost, hkrati pa se pojavljajo super bakterije, na katere nimajo učinka. Zaradi tega zdravila postanejo neučinkovita, okužbe pa ostanejo v telesu, kar veča tveganje za poslabšanje zdravja in širjenje okužb na druge osebe.
Zdravstveno tveganje
Kot pravijo na Lekarniški zbornici Slovenije, sta zdravnik in farmacevt edina, ki lahko strokovno svetujeta, kadar nam zdravnik predpiše novo zdravilo ali ob sočasnem uživanju več zdravil, tudi tistih, ki smo jih kupili brez recepta. Možne so neželene interakcije z drugimi zdravili, antibiotiki pa so lahko ob sočasni uporabi antacidov ali kalcijevih nadomestkov povsem neučinkoviti. Na (ne)učinkovitost antibiotikov lahko vplivajo še različna živila, na primer mlečni izdelki ali hrana, ki vsebuje veliko kalcija, železa in cinka, tudi način jemanja zdravila mora biti natančen, še posebno pri odmerjanju peroralnih suspenzij.Zato je pravilna raba antibiotikov danes nujna, opozarjajo slovenski zdravniki in farmacevti. Poleg zdravstvenih delavcev imajo pomembno vlogo tudi tisti, ki so jim antibiotiki namenjeni, torej bolniki. Med razlogi za razvoj odpornosti proti antibiotikom je jemanje teh zdravil, ko to ni potrebno, na primer za zdravljenje virusnih okužb, kot sta prehlad in gripa, ter neupoštevanje navodil za jemanje zdravil, ko bolniki predčasno prenehajo zdravljenje ali jih ne jemljejo ob predpisanih časovnih intervalih. Zaradi predčasne opustitve zdravljenja ali napačne oziroma nepravilne rabe postanejo bakterije odporne proti uporabljenim antibiotikom, celo proti drugim protimikrobnim zdravilom. To je zdravstveno tveganje ne samo za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge, ki jih lahko v prihodnje kolonizira odporna bakterija, pravijo tudi na NIJZ.
Dejstvo je, da antibiotiki rešujejo življenja, prav zato je pomembno, da jih uporabljamo racionalno in pravilno, poudarjajo strokovnjaki. Z nepravilno uporabo se povečuje število odpornih bakterij, kar je velik javnozdravstveni problem, da je ta nevarnost realna, kaže vedno večje število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami.