Bodo Slovenke med menstruacijo lahko ostale doma?

Menstruacija je povsem normalen in običajen fiziološki pojav, ki je ključen za obstoj človeške vrste, a je v javnosti še vedno mogoče zaznati precej zadrege in sramu, ko pogovor naleti nanjo. Kljub temu da jo doživlja skoraj polovica prebivalstvom, je po mnenju Tjaše Franko in Tonje Jerele iz društva Endozavest v vseh pomembnih družbenih aparatih še vedno zavita v molk, kar ima tudi posledice za številne ženske, ki mesečno trpijo zaradi simptomov, ki jih s seboj prinaša mesečna krvavitev.

Da bi trpečim ženskam življenje v tistih dneh, je Španija kot prva evropska država februarja sprejela zakon, ki omogoča menstrualno odsotnost od dela. V praksi je videti tako, da je enaka kot vsaka druga bolniška odsotnost, ženska mora k zdravniku, ki izda potrdilo, da je zaradi bolečin z dela odsotna tri dni na mesec. Sogovornice iz Španije so nam potrdile, da imajo zdravniki celo to možnost, da bolniško odsotnost predpišejo za leto vnaprej za tri dni na mesec.

V bolečinah trpi polovica žensk

Z bolečo menstruacijo oziroma dismorejo, se po besedah ginekologinje Martine Ribič Pucelj sooča kar polovica žensk. Vzroki za blage ali zelo hude bolečine pa so lahko zelo različni. »Kadar je vzrok v  prekomernem izločanju prostaglandinov, to so hormonom podobne snovi, ki se med menstruacijo sprostijo iz maternične sluznice in mišice, govorimo o primarni dismenoreji, kadar pa so vzrok organske spremembe kot je endometrioza, adenomioza, benigni tumorji maternice (miomi), kronični vnetni procesi in nekatere prirojene nepravilnosti rodil, pa govorimo o sekundarni dismenoreji.«

Vzroke sekundarne dismoreje zdravniki odstranjujejo kirurško, če se to ne da, pa je treba poseči po zdravilih. Simptomi primarne dismoreje, s katero se sooča večina žensk, pa vključujejo močne krče v trebuhu, dodatno so prisotni glavoboli, težave s prebavo, utrujenost, bolečina in občutljivost v predelu male medenice, ki se širi v zgornji del stegen in križ občutek napihnjenosti v trebuhu, bolečina v križu, slabost, bruhanje in celo omedlevica.

Pri spopadanju z bolečinami so po besedah Ribič Pucljeve najbolj učinkoviti nesteroidni antirevmatiki, ki vplivajo na vnetno reakcijo, ki je prisotna tudi pri endometriozi. »Pomembno pa je, da se zdravilo vzame pred začetkom menstruacije. Drugi način so pri ženskah, ki ne načrtujejo nosečnosti in nimajo kontraindikacij hormonska zdravila predvsem kontracepcijske tablete, ki zavrejo delovanje jajčnikov skozi ciklus in tako preprečujejo nihanje hormonov. Žal nekatere ženske ta zdravila a priori odklanjajo, čeprav brez razloga. Res, da imajo vsa zdravila lahko tudi stranske učinke, pa dolgoletne izkušnje kažejo, da ne puščajo na organizmu nekih škodljivih posledic.« Pove še, da kljub temu da nekateri prisegajo na naravne in alternativne metode, kot so joga, TENS, akupunktura, vroče kopeli in podobno, nimajo znanstveno potrjenega nobenega posebnega učinka.

Slovenija po zgledu Španije?

V društvu Endozavest se zavzemajo, da bi Slovenija sledila zgledu Španije in implementirala zakon, ki bi ženskam omogočal plačano odsotnost z dela med menstruacijo, perimenopavzo ter pri težavah ob in po menopavzi. V tej smeri tudi potekajo pogovori na pristojnih ministrstvih in Strokovnem svetu za enakost spolov v Sloveniji. »Menstrualna odsotnost je nujen civilizacijski napredek na področju delavskih pravic in skrajni čas je, da jo implementiramo tudi v Sloveniji. Seveda pa ni dovolj samo implementacija odsotnosti ob menstruaciji, ampak mora biti ukrep umeščen v širše družbeno osveščanje o menstruaciji, reproduktivni pravičnosti in menopavznem obdobju,« sta zapisali Tjaša Franko in Tonja Jerele.

Pozivi društva in zgled iz tujine ima očitno vpliv tudi na slovenske odločevalce. Na dan žena so namreč tri poslanke poslanskih skupin Levice, Gibanja Svoboda in SD, po tem ko smo na njih naslovili vprašanja, ali bi podprli tak zakon, v državni zbor podale pobudo. Poslanka Nataša Sukič (Levica) je s sopodpisnicama Lucijo Tacer (Gibanje Svoboda) in Meiro Hot vlado pozvala, naj pristopi k preučitvi ukrepov, ki bi zmanjšali neenakost na delovnem mestu glede na osebne okoliščine, zlasti uvedbo koriščenja bolniške odsotnosti z dela po zgledu Španije. »Ko bomo v družbi zares odkrito in brez zavor naslovili menstruacijo in menopavzo ter (spre)govorili o menstruaciji in menopavzi kot zdravstvenem standardu, bomo s tem odpravili stigmo in z njo povezan sram ter del stereotipov, tabujev in posledično predsodkov, ki ženske v družbi diskriminira in iz njih ustvarja največjo družbeno manjšino,« je zapisala Sukičeva ob pobudo. Vprašanja, ali bi podprli tak zakon, smo naslovili tudi na poslanski skupini SDS in NSi, a do zdaj njihovega odgovora nismo prejeli. N