Bogastvo zlatih cvetov: semena grizljamo lahko neoluščena ali oluščena

Sončnica je med najbolj razširjenimi kulturnimi rastlinami, njena domovina pa je Amerika, natančneje Mehika in Peru. Že Indijanci so jo gojili za semena, španski zavojevalci pa so jo v 16. stoletju prinesli v Evropo. Tu je bila najprej okrasna rastlina, predvsem je zaljšala grajske in botanične vrtove, pozneje pa so tudi Evropejci začeli uživati v blagodatih sončničnih semen in olja. Danes so največje pridelovalke Rusija, Ukrajina, Mehika, Argentina in ZDA, v Evropi pa predvsem Španija, Francija, Romunija, Bolgarija, Madžarska, Italija in Srbija, pridelujemo jo tudi v Sloveniji. Sončnice uporabljamo za semena, olje, tudi za ptičjo pičo, je pa tudi pomembna medonosna rastlina.

Sončnična semena so bogat vir vitaminov, predvsem A, E, K, D in skupine B, pa tudi mineralov, med katerimi omenimo kalcij, klor, kobalt, mangan, magnezij, jod, cink, baker in železo. Poleg tega so bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti omega 6, ki so pomembne za gradnjo zdravih celic v telesu in nastajanje eikozanoidov. Vsekakor dovolj razlogov, da semena redno uvrščamo na svoj jedilnik, ena pest bo ravno dovolj, da prežene najhujšo lakoto. Uživamo sveža, cela ali zmleta, lahko pa jih tudi prepražimo oziroma drugače toplotno obdelamo, vendar s tem izgubljajo dragocene sestavine. Vsebujejo skoraj tretjino beljakovin in le deset odstotkov ogljikovih hidratov in so odlično živilo tudi za zajtrk.

Zmešamo jih z jogurtom, dodamo še katera druga semena, na primer sezamova, in pest kosmičev, sladkosnedi pa malo medu ali žličko domače marmelade. Semena potresemo po mešani solati ali različnih omakah, najbolje na koncu, da jih ne prekuhamo.

Vrtu v okras, našemu organizmu pa v korist FOTO: Dmf87/Getty Images

Med jedilnimi olji, ki jih uporabljamo v vsakdanji kuhi in prehrani, je prav sončnično najpogostejše. Pri tem je treba vedeti, da se lahko po kakovosti zelo razlikujejo. Najboljše je hladno stiskano, ki ga pripravijo tako, da ga ne segrevajo na več kot 40 stopinj, pri tem se ohranijo pomembne učinkovine, ki pozitivno vplivajo na naš organizem. Hladno stiskano ima v primerjavi z rafiniranim izrazit okus in vonj, je tudi precej dražje. Privoščimo si ga vsaj občasno, vsaj za solate in druge jedi, v katere dodajamo hladnega.