VELJALA ZA BOLEZEN PREMOŽNIH

Bolečina ob napadu je pri tej bolezni lahko neznosna: na to bolezen opozarjal že Hipokrat

Putika je povezana z mastno hrano, obilico alkohola in pomanjkanjem gibanja, zato je nekoč veljala za bolezen premožnih slojev, danes pa je povsem vsakdanja.
Fotografija: Tegobe pri vnetjih lahko omilimo s hladnimi obkladki, nesteroidnimi antirevmatiki in glukokortikoidi. FOTO: Thamkc/Getty Images
Odpri galerijo
Tegobe pri vnetjih lahko omilimo s hladnimi obkladki, nesteroidnimi antirevmatiki in glukokortikoidi. FOTO: Thamkc/Getty Images

Putika je presnovna motnja, poznamo jo tudi pod imeni protin, giht in urični artritis. Povzroči jo povečano nastajanje sečne kisline v jetrih ali njeno zmanjšano izločanje. Sečna kislina se kristalizira in nalaga v sklepna in obsklepna tkiva, podkožje, lahko tudi v ledvice. Nastaja vnetje, sledijo hude bolečine v enem ali več sklepih, rdečina, oteklina, omejena gibljivost in nelagodje, lahko je povišana telesna temperatura. Največkrat je prizadet sklep palca na nogi, lahko tudi koleno, gleženj, ostali prsti na nogi, zapestje in komolec.

Pogostejša pri moških

Nekoč je veljala za bolezen bogatih in izobilja, dandanes, ko so naše prehranjevalne navade vse prej kot skromne in zdrave, pa je zelo pogosta tegoba. Nanjo je opozarjal že Hipokrat, pozneje pa so o njej pogosto pisali kot o težavi premožnega sloja, za katerega sta bila značilna velik apetit in pretirano uživanje alkohola.

Med poglavitnimi povzročitelji bolezni so purini, ki jih vsebujejo živila mesnega izvora in nekatere vrste rib (drobovina, školjke, sardine, svinjina, mastne ribe, govedina), nekatere vrste zelenjave in stročnic (beluši, špinača, grah, brstični ohrovt, cvetača, leča), v kombinaciji s pogostim pitjem alkohola ter sladkih pijač in telesno nedejavnostjo se možnosti za pojav motnje občutno povečajo.

Pogosto so krive prehranjevalne navade. FOTO: Piotr_malczyk/Getty Images
Pogosto so krive prehranjevalne navade. FOTO: Piotr_malczyk/Getty Images

Ne gre zanemariti niti dejavnika dednosti, na pojav putike pa lahko vplivajo tudi druge, avtoimunske bolezni in zmanjšano delovanje ledvic. Akutni zagon putike lahko sprožijo poškodbe, operativni posegi, pretirano postenje, uporaba nekaterih zdravil, denimo za odvajanje vode. Bolezen se pogosteje pojavlja pri moških, starejših od 40 let, ženske praviloma zbolijo šele po menopavzi.

Kaže se kot vnet sklep, največkrat palec na nogi; bolečina ob napadu je lahko tako huda, da prizadeti ne prenese niti nežnega dotika. Sledijo lahko intervalni napadi, postopoma pa se lahko razvije protin v kronični obliki: nastanejo vidne zatrdline na sklepih, ki bolijo, ko se vnamejo. Bolečine pri vnetjih lahko omilimo s hladnimi obkladki, nesteroidnimi antirevmatiki in glukokortikoidi. Priporočljivo je pitje večje količine vode ter sadnih in zelenjavnih sokov.

Pri ženskah se rada pojavi po menopavzi. FOTO: Peopleimages/Getty Images
Pri ženskah se rada pojavi po menopavzi. FOTO: Peopleimages/Getty Images

Uživati je treba živila z manj beljakovinami in maščobami, se izogibati alkoholu, kofeinu in ocvrti hrani. Putiko pogosto spremljajo povišan krvni tlak, debelost, sladkorna bolezen, hiperlipidemija in ateroskleroza, zato je zdrav življenjski slog z dietno prehrano in veliko gibanja ključnega pomena. Izkušeni svetujejo redno uživanje živil z vitaminom C in izdatnejše uživanje tekočin ter redno gibanje.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije