KRONIČNA BOLEČINA
Bolečina pogosteje pesti ženske in kaj pomeni kronična bolečina?
Je eden najpogostejših vzrokov za obisk pri zdravniku; kronična pomeni veliko breme za posameznika, njegovo družino in tudi družbo.
Odpri galerijo
Med Slovenci je pogost vir kroničnih bolečin glavobol. FOTO: Getty Images
Ob Svetovnem dnevu boja proti bolečini, ki poteka vsako leto 11. oktobra, so strokovnjaki na okrogli mizi spregovorili o pojavnosti kronične bolečine pri nas. Bolečina vpliva na vse segmente posameznikovega življenja: na fizično in funkcionalno sposobnost, družbeno in družinsko življenje, sposobnost za delo in vsakodnevne aktivnosti, razpoloženje in spanje ter celotno zdravje, in z vsem tem zmanjšuje kakovost življenja bolnika in svojcev, je dejala Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola, predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine.
»Danes govorimo, da je kronična bolečina biopsihosocialni fenomen, kar pomeni, da ni samo posledica telesne okvare, ampak je treba zajeti v oceno tudi bolnikove občutke ob pojavu bolečine in vpliv njegovega bolečinskega doživljanja na socialno okolje, iz katerega izhaja.«
Zato je še kako pomembno takojšnje zdravljenje bolečine. Osnova za preprečevanje prehoda akutne bolečine v kronično je učinkovito lajšanje in preprečevanje akutne bolečine.
»Danes si prizadevamo, da bi tudi zdravljenje kronične bolečine vključevalo biopsihosocialni pristop. Tako zdravljenje je interdisciplinarno, kar pomeni, da vključuje ne samo zdravnike različnih specialnosti, ki sodelujejo v timu, ampak tudi druge medicinske strokovnjake, kot so fizioterapevti, delovni terapevti, psihologi in še nekateri drugi. Uspešnost lajšanja bolečine bomo izboljšali tedaj, ko bomo poleg zdravil in invazivnih postopkov za lajšanje bolečine v zdravljenje vključili tudi druge komponente, kot so psihološka pomoč, kognitivno-vedenjska terapija, tehnike sproščanja, socialno svetovanje, in bodo te dostopne čim več bolnikom,« je povedala Barbara Kosmina Štefančič.
Za zmanjšanje pojavnosti bolečine je pomembnih več dejavnikov, od ugotavljanja stanja in njenega vpliva na družbo do izobraževanja, raziskovanja bolečine in dobrih kliničnih praks, je povedal prim. Gorazd Požlep, dr. med., s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana, in predstavil raziskavo o razširjenju kronične bolečine v Sloveniji, ki jo je lani izvedlo Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, izsledke pa so zbrali v knjižici Kronična bolečina v Sloveniji.
»V Evropi kronična bolečina prizadene približno petino odraslega prebivalstva. Podobno stanje je pokazala tudi slovenska raziskava. Prevalenca kronične bolečine pri nas je 22-odstotna. Za njo trpijo pogosteje ženske (26,5 odstotka) kot moški (18,1 odstotka). Kronično bolečino pogosteje navajajo manj izobraženi prebivalci, najpogosteje tisti s srednješolsko izobrazbo. Pojavnost kronične bolečine se povečuje s starostjo. V starostni skupini od 60 do 75 let za njo trpi skoraj vsak tretji prebivalec (30,5 odstotka). 73 odstotkov bolnikov navaja, da je ta pri njih prisotna več kot eno leto,« je povedal primarij Požlep in dodal, da pri večini (98 odstotkov) ni povezana z rakavimi obolenji. Glede na vzrok je med Slovenci najpogostejša kronična bolečina v križu in hrbtenici, ki se pojavlja pri 63 odstotkih bolnikov s kronično bolečino. Po pogostnosti sledijo kronična bolečina v sklepih, okončinah in mišicah ter glavoboli.
Zdravljenje kronične bolečine je interdisciplinarno, vključuje zdravnike različnih specialnosti, fizioterapevte, psihologe. FOTO: Wavebreakmedia/Getty Images
»Danes govorimo, da je kronična bolečina biopsihosocialni fenomen, kar pomeni, da ni samo posledica telesne okvare, ampak je treba zajeti v oceno tudi bolnikove občutke ob pojavu bolečine in vpliv njegovega bolečinskega doživljanja na socialno okolje, iz katerega izhaja.«
Zato je še kako pomembno takojšnje zdravljenje bolečine. Osnova za preprečevanje prehoda akutne bolečine v kronično je učinkovito lajšanje in preprečevanje akutne bolečine.
Med Slovenci je najpogostejša kronična bolečina v križu in hrbtenici.
»Danes si prizadevamo, da bi tudi zdravljenje kronične bolečine vključevalo biopsihosocialni pristop. Tako zdravljenje je interdisciplinarno, kar pomeni, da vključuje ne samo zdravnike različnih specialnosti, ki sodelujejo v timu, ampak tudi druge medicinske strokovnjake, kot so fizioterapevti, delovni terapevti, psihologi in še nekateri drugi. Uspešnost lajšanja bolečine bomo izboljšali tedaj, ko bomo poleg zdravil in invazivnih postopkov za lajšanje bolečine v zdravljenje vključili tudi druge komponente, kot so psihološka pomoč, kognitivno-vedenjska terapija, tehnike sproščanja, socialno svetovanje, in bodo te dostopne čim več bolnikom,« je povedala Barbara Kosmina Štefančič.
Kronična bolečina v Sloveniji
Za zmanjšanje pojavnosti bolečine je pomembnih več dejavnikov, od ugotavljanja stanja in njenega vpliva na družbo do izobraževanja, raziskovanja bolečine in dobrih kliničnih praks, je povedal prim. Gorazd Požlep, dr. med., s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana, in predstavil raziskavo o razširjenju kronične bolečine v Sloveniji, ki jo je lani izvedlo Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, izsledke pa so zbrali v knjižici Kronična bolečina v Sloveniji.
Pojavnost se povečuje s starostjo.
»V Evropi kronična bolečina prizadene približno petino odraslega prebivalstva. Podobno stanje je pokazala tudi slovenska raziskava. Prevalenca kronične bolečine pri nas je 22-odstotna. Za njo trpijo pogosteje ženske (26,5 odstotka) kot moški (18,1 odstotka). Kronično bolečino pogosteje navajajo manj izobraženi prebivalci, najpogosteje tisti s srednješolsko izobrazbo. Pojavnost kronične bolečine se povečuje s starostjo. V starostni skupini od 60 do 75 let za njo trpi skoraj vsak tretji prebivalec (30,5 odstotka). 73 odstotkov bolnikov navaja, da je ta pri njih prisotna več kot eno leto,« je povedal primarij Požlep in dodal, da pri večini (98 odstotkov) ni povezana z rakavimi obolenji. Glede na vzrok je med Slovenci najpogostejša kronična bolečina v križu in hrbtenici, ki se pojavlja pri 63 odstotkih bolnikov s kronično bolečino. Po pogostnosti sledijo kronična bolečina v sklepih, okončinah in mišicah ter glavoboli.
