Bolečine v nogah so lahko tudi skrita bolezen žil
Gre za zahrbtno in nevarno bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Njen najbolj očitni znak so krčevite bolečine (klavdikacije) v nogah, najpogosteje v mečih. »Vzrok za periferno arterijsko bolezen je napredovala ateroskleroza, ki prizadete arterije postopno vse bolj oži in jih lahko nazadnje zamaši. V začetnih fazah bolezni je pretok krvi le blago okrnjen in bolnik ne čuti težav. Z napredovanjem bolezni pa skozi zoženo arterijo ne priteče več dovolj krvi, da bi tkiva prejela zadostno količino kisika in hranilnih snovi, in razvije se stiskajoča ishemična mišična bolečina,« o PAB uvodoma pove Vinko Boc, specialist kardiologije in vaskularne medicine ter vodja katetrskega laboratorija na kliničnem oddelku za žilne bolezni v UKC Ljubljana.
Hude bolečine se sprva pojavljajo le ob večjih naporih, ko je potreba mišic po kisiku povečana, a praviloma po nekaj minutah počitka popustijo. »Razdalja, ki jo bolnik prehodi do pojava bolečine, se imenuje klavdikacijska razdalja. Če bolezen napreduje, se klavdikacijska razdalja vse bolj krajša. Ko pretok krvi skozi arterijo ne zadosti niti potrebam mirujočega uda, nastopi kritična ishemija uda, ki ogroža preživetje tkiv uda. Zanjo je značilna bolečina v stopalu tudi v mirovanju,« je sogovornik povedal o napredovanju te bolezni, ki lahko v najhujšem scenariju povzroči odmrtje tkiva – gangreno stopala.
Ne le gangrena, grozita infarkt in kap
Bolezen je pogosta, a večina bolnikov z njo nima težav in se je tako niti ne zaveda. Močne bolečine v mečih in stegnih pa mučijo okoli 10 odstotkov obolelih. Boc vseeno opozarja, da je PAB nevarna bolezen. Ne le ker (pri odstotku bolnikov) lahko povzroči amputacijo uda, temveč jo je treba jemati resno tudi, ker je znanilec poapnenja žil oz. ateroskleroze, »ki poleg arterij spodnjih okončin prizadene tudi druge arterije. Tako ima večina bolnikov s PAB zožitve tudi na koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srce, ter na vratnih in možganskih arterijah, ki prehranjujejo možgane. Bolnike s PAB tako življenjsko ogrožata predvsem srčni infarkt in možganska kap.«
Raziskave kažejo, da imajo bolniki s PAB do 50 odstotkov večje tveganje za srčni infarkt, petkrat pogosteje jih doleti nenadna srčna smrt in za 40 odstotkov je večje njihovo tveganje za možgansko kap. Srčni infarkt je pri njih najpogostejši vzrok smrti. Če ima bolnik PAB, je njegovo tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap enako kot pri bolniku, ki je katero od teh dveh bolezni že utrpel.
Mnogi zdravijo sklepe namesto arterij
Ključno je zato zgodnje odkritje bolezni, ki ne omogoči le pravočasnega zdravljenja, temveč poda tudi oceno zdravja in spodbudi pravočasen začetek zdravljenja drugih arterij v telesu. Toda za PAB pravijo, da gre za premalokrat diagnosticirano stanje – zakaj? »V začetnem obdobju, ko bolnik še ne občuti tipičnih težav, je bolezen večinoma neprepoznana. Večina se ne zaveda, da so bolečine med hojo lahko tudi posledica bolezni arterij, včasih pa na to ne pomislimo niti zdravniki. V teh primerih nemalokrat bolnike pregledujejo zdravniki, ki zdravijo skeletno-mišične bolezni,« je razkril sogovornik in poudaril, da je sicer diagnostika pri PAB pravzaprav enostavna.
Gleženjski indeks
Namreč, najprej je treba preveriti, ali so pri bolniku dobro tipni stopalni pulzi – šibek ali odsoten stopalni pulz je že kazalnik bolezni. Diagnozo pa zdravniki postavijo na podlagi meritve gleženjskega indeksa, ki je preprosta, hitra, neboleča in neškodljiva preiskava. »Bolniku izmerimo krvni tlak na nadlakti in na gležnju ter izračunamo razmerje med njima. Gleženjski indeks, nižji od 0,9, potrdi PAB. Z napredovanjem bolezni se vrednosti gleženjskega indeksa nižajo, zato lahko z njim spremljamo potek bolezni,« je še pojasnil Boc.
Kadilci najpogostejši bolniki
Najpomembnejša dejavnika tveganja za razvoj in napredovanje PAB sta kajenje in sladkorna bolezen. Kar 80 odstotkov bolnikov s PAB je kadilcev ali so kadili v preteklosti. Tudi sladkorna bolezen poveča tveganje za PAB kar za petkrat. Drugi pomembni dejavniki tveganja so še zvišan krvni tlak, povečana vsebnost maščob in holesterola v krvi, napredovalo ledvično popuščanje, nezdravo prehranjevanje, debelost, telesna nedejavnost, stres in preveliko uživanje alkohola.
Zdravila, ki bi preprečevalo nastanek ateroskleroze in s tem tudi nastanek PAB, še ni, je še povedal kardiolog: »Bolezen zato težko preprečimo, lahko pa jo upočasnimo. Pomembno je, da živimo čim bolj zdravo, se odrečemo kajenju in se dovolj gibamo ter sledimo navodilom zdravnika in jemljemo predpisana zdravila. Na ta način ne bomo upočasnili samo PAB, temveč zmanjšali tudi tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.«
Večina bolnikov se ne zaveda, da so bolečine med hojo lahko tudi posledica bolezni arterij, in nemalokrat jih pregledujejo zdravniki za skeletno-mišične bolezni.
Šibek ali odsoten stopalni pulz je že lahko kazalnik bolezni.
Kakšno škodo žilam povzroči uživanje tobaka?
Kajenje pospeši nalaganje maščobnih oblog v stenah arterij, s tem pa oži svetlino arterije in zmanjšuje arterijski pretok krvi. Kako? »Notranja plast arterijske stene, imenovana endotelij, je zgrajena iz ploščatih celic, imenovanih endotelijske celice. Te celice izločajo dejavnike, ki ščitijo arterijsko steno in preprečujejo, da bi se v njej začele nalagati maščobne obloge. Kajenje to zaščitno funkcijo endotelijskih celic močno okrni, zaradi česar postane stena arterij veliko bolj občutljiva,« je pojasnil specialist kardiologije in vaskularne medicine Vinko Boc. Raziskave kažejo, da je klinična slika hujša pri verižnih kadilcih, tveganje za razvoj bolezni pa je večje tudi pri nekdanjih kadilcih in celo pri pasivnih kadilcih.
*Besedilo je objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Aktivni in zdravi.
