Bolečino lajšamo takoj
Bolečina je eden od najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Blago do zmerno bolečino, ki ne zahteva posveta z zdravnikom, lahko omilimo z zdravili, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Tako lahko učinkovito olajšamo ali odpravimo bolečino različnega izvora, kot so glavobol, zobobol, menstrualne bolečine, bolečine zaradi poškodb mišic in sklepov, ki jih navadno staknemo pri delu ali športu, ter blažje bolečine zaradi revmatskih obolenj.
Velik zdravstveni in družbeni problem pa je kronična bolečina. V razvitem svetu se z njo spopada približno 20 odstotkov ljudi. V Sloveniji zaradi nje trpi 22 odstotkov ljudi, starih od 18 in 75 let, kar pomeni, da prizadene enega od štirih odraslih. Povprečna starost ljudi s kronično bolečino je 49 let, zanjo povprečno trpijo malce manj kot pet let. Močna kronična bolečina (jakost 8–10 na lestvici 0–10) se pri nas pojavlja v 11 odstotkih, kar nas uvršča na drugo mesto med 13 evropskimi državami!
Pri ranljivih
Na zaznavo problematike bolečine lahko vpliva tudi slaba ozaveščenost družbe, zato je letošnji mednarodni dan bolečine, ki ga zaznamujemo 11. oktobra, namenjen preprečevanju bolečine pri najbolj ranljivih. Pozornost je namenjena starostnikom, otrokom in mladostnikom, osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter osebam, ki so v preteklosti doživele kakršno koli nasilje.
Veliko bolnikov ne dobi primerne protibolečinske obravnave, veliko jih trpi nesprejemljive bolečine.
Pogosto je sopotnica starosti, več kot polovica starejših od 65 let trpi zaradi različne oblike bolečine. Starejši jo drugače doživljajo, kar vodi v spremembo njene zaznave. Pri starejših je rezultat številnih obolenj in je pogosto slabo zdravljena; je bodisi slabo ocenjena bodisi prezrta, prisoten je tudi strah pred odvisnostjo od zdravil.
Pomembna preventiva
Problem nelajšane bolečine zaznavajo tudi v zdravstveni negi; čeprav je dokazano, da je bolečina škodljiva, opaznega napredka na tem področju ni. »Kljub številnim analgetikom in drugim protibolečinskim učinkovinam, ki so na voljo, ter različnim pripomočkom, ki bolniku omogočajo, da si sam pomaga ob pojavu bolečine, iz vsakdanje prakse vemo, da še vedno veliko bolnikov ni deležnih primerne protibolečinske obravnave ter jih veliko trpi nesprejemljive bolečine,« pravi Vesna Svilenković, vodja Delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji, ki deluje v okviru Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Po definiciji je bolečina neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva.
Pomembno jo je lajšati takoj, ko se pojavi, zato je nujno, da o njej spregovorimo svojemu zdravniku že takrat, ko je še znosna. Le takrat jo je mogoče nadzorovati in tudi odpraviti. Delovati je torej treba preventivno, pravijo pri Mednarodnem združenju za proučevanje bolečine, zato so letošnje leto razglasili za leto preventive bolečine, katerega osrednja tema je spodbujanje raziskav, ozaveščanje zdravstvenih delavcev v kliničnih okoljih ter bolnikov o pomenu obvladovanja bolečine. Pri njenem prepoznavanju, lajšanju in obvladovanju si lahko pomagamo z besedo POLH, ki predstavlja štiri korake za obvladovanje in učinkovito lajšanje: prepoznaj – oceni – lajšaj – hitro. Nikar ne trpite zaradi bolečine po nepotrebnem, pravi Svilenkovićeva. M.
