Bolezen, ki nam lahko zagreni potovanje. Se jo da preprečiti?
Ko potujemo na drugo celino, lahko že vnaprej pričakujemo, da naše počutje po dolgi poti ne bo najboljše. Pa ne le zaradi neudobnega ali dolgotrajnega prevoza. Močno lahko na nas vpliva tudi hitra sprememba časovnega pasu, ko potujemo z letalom. Ta časovna razlika namreč poruši naš naravni cirkadiani ritem, naša notranja biološka ura, ki uravnava fiziološke procese v telesu v približno 24-urnem ciklu, se ne zmore tako hitro prilagoditi spremembi časa in povzroči t. i. jet lag.
Potrebovali bi dan počitka
Za bolezen časovne razlike so značilni različni simptomi, glavni med njimi je občutek nemoči in utrujenosti, ki ga spremlja pomanjkanje motivacije in koncentracije, zlasti ko gre za vožnjo, branje, razpravljanje ali poslovne dogovore. Naporne utegnejo biti celo najbolj običajne dejavnosti. Kot so zapisali v sekciji za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva, to stanje spremljajo tudi zmedenost, nerazumno obnašanje, pogosto razdražljivost, najbolj moteče pa so pri mnogih motnje spanja. »Prelet več časovnih pasov lahko povzroči nespečnost, težave pri jutranjem prebujanju, pogosto zbujanje sredi noči in zaspanost čez dan. Naši možgani so naravnani na 24-urni ritem, hiter prehod v drugo časovno območje pa zmoti naravni ritem spanja in budnosti. Resnost motenj spanca je odvisna od števila preletenih časovnih območij. Nasa ocenjuje, da bi za vzdrževanje normalnega dnevnega ritma in ravni energije potrebovali po dan počitka za vsako preleteno območje,« so še zapisali na zdravinapoti.si.
Več težav, če potujemo na vzhod
Pravijo, da imajo večje težave s časovno razliko tisti, ki potujejo na vzhod, kot pa tisti, ki so se podali proti zahodu. Zakaj? Ko potujemo proti zahodu, bomo namreč čas pridobili, proti vzhodu pa izgubili. Telo se s svojim naravnim cirkadianim ritmom težje prilagodi na izgubo časa, kot če nekaj časa pridobi in ta cikel za nekaj ur podaljša. Naš telesni cikel je namreč že tako nekoliko daljši kot 24 ur. Sicer pa raziskave kažejo, da smo ljudje različno dovzetni za občutke jet laga, saj ima vsak od nas malo drugačen notranji ritem. Če je ta daljši, se posameznik hitreje privadi na nov časovni pas. Poleg tega težave najbolj občutijo tisti, ki se strogo držijo svoje vsakodnevne rutine, manj pa tisti, ki nimajo tako ustaljenih navad. Spremembe tudi ne vplivajo močno na otroke, zlasti ne mlajše od treh let. So pa zato bolj nagnjeni k njim starejši ljudje.
Zrak in tlak naredita svoje
Vendar potovanje skozi časovne pasove ni edini vzrok za jet lag. Z njim je povezano še nekaj drugih dejavnikov, denimo naše psihofizično stanje v času poleta. Pravijo, da se moramo na potovanje odpraviti spočiti, kar pa je v vsakodnevnih natrpanih urnikih pogosto težko izvedljivo. A če smo med poletom pod stresom, utrujeni in razdraženi, se bomo ob prihodu na cilj še toliko slabše počutili.
Na dolgih potovanjih se pogosto pojavi tudi dehidracija, zlasti ker je na letalu zrak zelo suh. Ta lahko povzroči glavobol, suho kožo, izsušenost nosne in ustne sluznice, vse to pa ustvari ugodne razmere za nastanek prehlada, kašlja, vnetja grla in gripe. Pri tem je pomembno zlasti, da popijemo dovolj tekočine. Svoje naredi še pomanjkanje svežega zraka, težave pa so lahko povezane tudi z zračnim tlakom na letalu, ki je na višini 10.000 metrov enak tistemu na višini 2500 metrov. Pri ljudeh to večinoma povzroča utrujenost, zaspanost, otopelost in oteklost udov, s katerimi imajo nekateri velike težave in po koncu poleta denimo niti ne morejo obuti čevljev.
Na letalu čim manj jemo
Paziti moramo tudi, kaj med potovanjem zaužijemo. Hitro se lahko pojavijo prebavne težave, zato se je dobro izogibati kavi, čaju, pomarančnemu soku, zlasti pa alkoholu, ki med letenjem na telo učinkuje od dva- do trikrat močneje kot sicer. Tudi preveč obrokov na letalu ni priporočljivih, med sedenjem v skrčenem položaju je pritisk na želodec toliko večji. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno polovico mednarodnih potnikov po poletu mučijo prebavne motnje.
Slabo na telo vpliva tudi dolgotrajno sedenje. Pomanjkanje aktivnosti tako dodatno poveča možnost za nastanek bolezni časovne razlike ali še huje – venske tromboze. Zastajanje krvi v venah nog je namreč najizrazitejše prav pri dolgotrajnem sedenju, ko se hitrost pretoka v venah zmanjša kar za dve tretjini. Zato je priporočljivo, da se med poletom vsake toliko časa odpravimo na sprehod, pa čeprav le do stranišča in nazaj.
Kako ublažiti slabost med vožnjo?
Medtem ko nekateri brez težav berejo in brskajo po telefonu med vožnjo, drugi niti pogledati ne smejo na ekran, saj jim takoj postane slabo, postanejo omotični in slabotni, zlasti otroci pogosto tudi bruhajo.
Na NIJZ pravijo, da potovalna slabost ali morska bolezen »nastane kot posledica nasprotujočih si informacij o premikih telesa, ki jih različna čutila, ki sodelujejo pri vzpostavljanju ravnotežja, pošiljajo v možgane. Vzrok temu je najpogosteje vožnja z avtom, ladjo, letalom ali vlakom. Simptomi so lahko prisotni pri vsaki osebi z normalno delujočim ravnotežnim sistemom, bolj dovzetni so otroci, stari od 2 do 12 let, in ženske, še posebej v času nosečnosti.«
Simptome lahko zmanjšamo tako se pred vožnjo izogibamo obilnejšim obrokom, poskrbimo za prezračenost vozila, se izogibamo branju in pisanju, poskrbimo za ustrezno hidracijo, omejimo vidne dražljaje (imamo zaprte oči), skušamo preusmerjati pozornost in stimulacijo ostalih čutov s poslušanjem glasbe, aromaterapijo, uživanjem ingverjevih bonbonov…
(vir: NIJZ)
Besedilo je objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Jesenske počitnice.
