Bolezen, ki jo premalo poznamo: Sepsa je možen zaplet tudi ob covidu-19

Sepsa je bolezen, ki je posledica okužbe. Bolniki imajo visoko tveganje za zaplete in smrt. Zdravljenje je dolgo, drago in pogosto neuspešno, ker bolnikov ne spoznamo in zdravljenje začnemo prepozno, pravi prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., vodja oddelka intenzivne terapije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Žal je še vedno pogost vzrok obolevnosti in umrljivosti bolnikov. Gre za bolezen, za katero je značilen sistemski vnetni odziv organizma z dokazano okužbo, t. j. prisotnost bakterij v krvi, in okvaro več organskih sistemov. V sklopu sepse so pogosto prizadeti različni vitalni organi, kot so srce, pljuča, možgani, jetra, ledvica in kostni mozeg. Bolnik lahko zboli doma ali v bolnišnici. Sepsa je možen zaplet tudi ob covidu-19, še posebno če bolnik zaradi pljučnice in dihalne odpovedi potrebuje zdravljenje na oddelku za intenzivno nego in je priklopljen na aparat za mehansko predihavanje.«


Ta bolezen je tudi v splošni populaciji še vedno premalo poznana. Kot pravi sogovornik, so bolj ogroženi posamezniki, ki so brez vranice, osebe, starejše od 65 let, s sočasnimi kroničnimi boleznimi in posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom. Vsi ti morajo biti pozorni na znake, kot so visoka vročina z mrzlico, izpuščajem, pomodrelo kožo na okončinah, moteno zavestjo, nerazločnim govorom in neobičajno nizkim krvnim tlakom. V takem primeru je pomembno, da poiščejo zdravniško pomoč. V primeru sepse je hitrost uvedbe antibiotika zelo pomembna, odlašanje zdravljenja pa lahko usodno.

Vzroki za rast različni

Na pobudo strokovnjakov iz različnih medicinskih področij je bilo leta 2012 ustanovljeno Gibanje za sepso, ko so 13. september tudi izbrali za svetovni dan sepse. Ob ustanovitvi so sprejeli tudi deklaracijo s cilji do leta 2020; k podpisu je 2015. pristopila tudi Slovenija. Cilji so bili znižati incidenco sepse za najmanj 20 odstotkov, izboljšati higieno rok, zagotoviti varne porode, izboljšati sanitarne razmere, prehrano, zagotoviti čisto vodo, cepljenja, povečati preživetje bolnikov s sepso za 10 odstotkov ter ponuditi učinkovit program kontrole in enake obravnave bolnikov s sepso v vseh državah. V nerazvitem svetu še vedno zaradi slabe higiene pogosto zbolevajo in umirajo otroci in odrasli. Kot poudarja Jereb, so nekatere cilje dosegli, ne pa vseh. »Pojavnost bolezni še raste, kar je posledica različnih vzrokov. Široka in velikokrat nekritična uporaba antibiotikov, ki vodi v razvoj odpornih bakterij, agresivni kirurški posegi, presajanje organov in s tem povezano imunosupresivno zdravljenje, invazivni diagnostični postopki, zdravljenje na intenzivnih oddelkih, kemoterapija in obsevanje bolnikov z rakom, pa tudi vse višja povprečna starost prebivalstva so pomembni dejavniki tveganja.«


Dodal je, da absolutna smrtnost ob povečanem številu bolnikov s sepso ne raste, se celo znižuje, a je še vedno visoka. »Na intenzivnem oddelku klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je leta 2019, torej pred epidemijo covida-19, umrlo 25 odstotkov bolnikov s sepso oziroma septičnim šokom, celokupna smrtnost kritično bolnih na intenzivnem oddelku tega leta je bila 16-odstotna.« Pojavnost je okoli 400 primerov na 100.000 prebivalcev na leto, kar je več, kot je pojavnost možganske kapi ali srčnega infarkta.


Ob svetovnem dnevu sepse tudi pri nas potekajo številne aktivnosti in izobraževanja s tega področja. Vsako leto organizirajo strokovno srečanje s predavanji, zavzemajo se za cepljenje proti nekaterim mikroorganizmom, s katerim lahko posredno pomembno znižamo incidenco. Znotraj bolnišnic imajo tudi izdelane protokole za preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb ipd.
Ker pa odziv na vse te pozive pri odrasli populaciji ni najboljši, prof. dr. Matjaž Jereb ob svetovnem dnevu sepse opozarja, da s številnimi ukrepi lahko tudi sami posredno vplivamo na znižanje števila bolnikov s sepso: »Osebna higiena, zdrav način življenja, ustrezna in pravilna prehrana, redna telesna aktivnost, primerna telesna teža, cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim, kot je npr. gripa, so ukrepi, s katerimi lahko vplivamo na pojav različnih bolezni in tudi sepse kot primarne bolezni ali kot del sekundarnega zapleta.«