MULTIPLA SKLEROZA
Bolezen, ki ne izbira
Multipla skleroza je genetsko zelo kompleksna bolezen: najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom starosti, pogostnost in razširjenost se povečujeta z oddaljenostjo od ekvatorja.
Odpri galerijo
Bolezen se v telo naseli zelo počasi.
Konec maja je bil namenjen ozaveščanju o multipli sklerozi, bolezni, ki ne izbira in se v telo naseli zelo počasi, skoraj neopazno. Z različnimi simptomi in kliničnimi znaki, zato mnogi pravijo, da je bolezen tisočerih obrazov.
Pri nekaterih se na začetku pojavijo motnje občutenja, pri drugih na bolezen najprej opozori dvojni vid ali vrtoglavica, nekateri zaznavajo motnje ravnotežja, nekoordiniranost gibov ali šibkost okončin, tudi mravljinčenje. »Multipla skleroza je kronična, avtoimunska, vnetna, demielinizacijska in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčevja,« pojasnjuje dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., s KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
»Najpogosteje zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti, ženske pogosteje kot moški. Multipla skleroza velja tudi za enega od najpogostejših razlogov za invalidnost med mladimi.« Kot pojasnjuje, je za bolezen značilna prostorska in časovna razpršenost lezij v belini osrednjega živčevja: »Klinični simptomi in znaki bolezni so zelo raznoliki in številni. Najpogostejši so vnetje vidnega živca, motnje občutenja, šibkost udov, težave s koordinacijo, dvojne slike, utrudljivost in motnje mokrenja. Diagnoza bolezni je klinična, si pa pomagamo tudi s preiskavami, magnetnoresonančnim slikanjem glave in/ali hrbtenjače, vidnimi izvabljenimi potenciali in lumbalno punkcijo.« Bolezen ne poteka pri vseh enako. Pri večini jo spremljajo zagoni, za katere je značilen pojav novih simptomov ali ponovitev prejšnjih, in izboljšanja. Tu stroka govori o recidivno-remitentnem poteku, pri nekaterih pa je ta progresiven, kar pomeni vztrajno napredovanje bolezni.
Natančen vzrok pojava bolezni ni znan. Kot rečeno, pogosteje zbolevajo ženske, kar od dva- do trikrat pogosteje kot moški, zelo redka je v otroškem obdobju.
»Multipla skleroza je genetsko zelo kompleksna bolezen. V družinah s to boleznijo je obolevnost za 10- do 50-krat večja v primerjavi s preostalim prebivalstvom. Incidenca (pogostnost) in prevalenca (razširjenost) se povečujeta z oddaljenostjo od ekvatorja. Bolezen je tudi pogostejša pri belopoltih, temnopolti in Azijci zbolijo zelo redko. Med možnimi povzročitelji so raziskovali tudi mumps, rdečke, virus epstein-barr, rezultati nekaterih raziskav so tudi pokazali, da bi lahko multiplo sklerozo povezali z okužbo s humanim herpes virusom tipa 6 in bakterijo Chlamydia pneumoniae. Tudi kajenje povečuje tveganje.«
Na svetu je več kot 2,5 milijona obolelih za multiplo sklerozo, ki je še vedno neozdravljiva, v Sloveniji je več kot 3000 bolnikov. Leto 1993 pa je bilo vendarle prelomno, saj je prineslo prvo zdravilo, ki je bistveno upočasnilo bolezenski proces, interferon beta 1b, temu pa so sledila številna nova, zadnja leta tarčna, ki so še učinkovitejša. In kar je najpomembneje, kot poudarjajo sami bolniki, je mogoče ob prilagajanju in ustreznem zdravljenju ter dragoceni podpori svojcev vseeno opravljati svoje službene obveznosti, se ukvarjati s športom, si ustvariti družino. »Cilj zdravljenja je, da bolnik nima znakov napredovanja bolezni in da ima dobro kakovost življenja. Ko se odločamo o zdravljenju, moramo upoštevati več dejavnikov, kot so število zagonov bolezni, klinična slika zagona in okrevanje po zagonu. Tudi izvid MR-slikanja je pomemben, ne smemo pa zanemariti niti samega poteka bolezni in napredovanja, ki ga ocenjujemo po razširjeni Kurtzkejevi lestvici, EDSS. Ne nazadnje pa so tu še želje in pričakovanja bolnika ter njegovo dobro sodelovanje,« še sklene.
Poudarek tedna multiple skleroze, ki se je končal 30. maja, ko tradicionalno zaznamujemo mednarodni dan te bolezni, je bil na pomenu zgodnjega odkrivanja simptomov in primernem zdravljenju. Multipla skleroza bo letos tudi v središču svetovnega dneva možganov, ki bo 22. julija.
Ženske zbolijo pogosteje
Pri nekaterih se na začetku pojavijo motnje občutenja, pri drugih na bolezen najprej opozori dvojni vid ali vrtoglavica, nekateri zaznavajo motnje ravnotežja, nekoordiniranost gibov ali šibkost okončin, tudi mravljinčenje. »Multipla skleroza je kronična, avtoimunska, vnetna, demielinizacijska in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčevja,« pojasnjuje dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., s KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Ob prilagajanju in ustreznem zdravljenju je mogoče opravljati službene obveznosti, se ukvarjati s športom, si ustvariti družino.
»Najpogosteje zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti, ženske pogosteje kot moški. Multipla skleroza velja tudi za enega od najpogostejših razlogov za invalidnost med mladimi.« Kot pojasnjuje, je za bolezen značilna prostorska in časovna razpršenost lezij v belini osrednjega živčevja: »Klinični simptomi in znaki bolezni so zelo raznoliki in številni. Najpogostejši so vnetje vidnega živca, motnje občutenja, šibkost udov, težave s koordinacijo, dvojne slike, utrudljivost in motnje mokrenja. Diagnoza bolezni je klinična, si pa pomagamo tudi s preiskavami, magnetnoresonančnim slikanjem glave in/ali hrbtenjače, vidnimi izvabljenimi potenciali in lumbalno punkcijo.« Bolezen ne poteka pri vseh enako. Pri večini jo spremljajo zagoni, za katere je značilen pojav novih simptomov ali ponovitev prejšnjih, in izboljšanja. Tu stroka govori o recidivno-remitentnem poteku, pri nekaterih pa je ta progresiven, kar pomeni vztrajno napredovanje bolezni.
Zdravila čedalje učinkovitejša
Natančen vzrok pojava bolezni ni znan. Kot rečeno, pogosteje zbolevajo ženske, kar od dva- do trikrat pogosteje kot moški, zelo redka je v otroškem obdobju.
»Multipla skleroza je genetsko zelo kompleksna bolezen. V družinah s to boleznijo je obolevnost za 10- do 50-krat večja v primerjavi s preostalim prebivalstvom. Incidenca (pogostnost) in prevalenca (razširjenost) se povečujeta z oddaljenostjo od ekvatorja. Bolezen je tudi pogostejša pri belopoltih, temnopolti in Azijci zbolijo zelo redko. Med možnimi povzročitelji so raziskovali tudi mumps, rdečke, virus epstein-barr, rezultati nekaterih raziskav so tudi pokazali, da bi lahko multiplo sklerozo povezali z okužbo s humanim herpes virusom tipa 6 in bakterijo Chlamydia pneumoniae. Tudi kajenje povečuje tveganje.«
Multipla skleroza bo letos tudi v središču svetovnega dneva možganov, ki bo 22. julija.
Na svetu je več kot 2,5 milijona obolelih za multiplo sklerozo, ki je še vedno neozdravljiva, v Sloveniji je več kot 3000 bolnikov. Leto 1993 pa je bilo vendarle prelomno, saj je prineslo prvo zdravilo, ki je bistveno upočasnilo bolezenski proces, interferon beta 1b, temu pa so sledila številna nova, zadnja leta tarčna, ki so še učinkovitejša. In kar je najpomembneje, kot poudarjajo sami bolniki, je mogoče ob prilagajanju in ustreznem zdravljenju ter dragoceni podpori svojcev vseeno opravljati svoje službene obveznosti, se ukvarjati s športom, si ustvariti družino. »Cilj zdravljenja je, da bolnik nima znakov napredovanja bolezni in da ima dobro kakovost življenja. Ko se odločamo o zdravljenju, moramo upoštevati več dejavnikov, kot so število zagonov bolezni, klinična slika zagona in okrevanje po zagonu. Tudi izvid MR-slikanja je pomemben, ne smemo pa zanemariti niti samega poteka bolezni in napredovanja, ki ga ocenjujemo po razširjeni Kurtzkejevi lestvici, EDSS. Ne nazadnje pa so tu še želje in pričakovanja bolnika ter njegovo dobro sodelovanje,« še sklene.
milijona
obolelih je po svetu.
obolelih je po svetu.
Poudarek tedna multiple skleroze, ki se je končal 30. maja, ko tradicionalno zaznamujemo mednarodni dan te bolezni, je bil na pomenu zgodnjega odkrivanja simptomov in primernem zdravljenju. Multipla skleroza bo letos tudi v središču svetovnega dneva možganov, ki bo 22. julija.
