Bolezen nas povsem spremeni

Ljudje se razlikujemo po osebnostnih lastnostih, skupku duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti. O razvoju in različnostih človekove osebnosti so razglabljali že različni teoretiki, a po nekaterih spoznanjih naj bi najbolj celovito in zaokroženo teorijo osebnostnega razvoja podal nemški psihiater in psiholog Erik Homburger Erikson, ki je menil, da je razvoj osebnosti odvisen predvsem od razvoja socialnega vedenja in socialnega razvoja. In še, da se lahko osebnost povsem spremeni zaradi različnih okoliščin v življenju. Med te spadajo nekatere bolezni. Nekoč topla in ljubezniva oseba nenadoma postane agresivna, namrgodena in zlovoljna, ki sovraži vse okoli sebe, tisti, ki je bil prej redoljuben in je skrbel za vsako malenkost v življenju, pa lahko postane nezainteresiran za vse, kar se dogaja okoli njega.



Kot pravijo strokovnjaki, se človekova osebnost kaže v tem, kako posameznik razmišlja, kaj čuti, kako deluje. Kaže se tudi skozi navade in odzive na svet okoli njega. Določene zdravstvene težave in bolezni lahko zelo vplivajo na osebnost in jo tako spremenijo, da se začne posameznik vesti povsem drugače. Bolezen povsem spremeni njegov karakter in velikokrat se zgodi, da ljudje rečejo, da nekoga ne prepoznajo več.

Od evforije do potrtosti

Bolezni, kot je na primer parkinsonova, človeka pahnejo v pasivnost in popolno odsotnost od dogajanja. Stanje se po navadi začne z lahkotnim drhtenjem in tresenjem rok, to se vse bolj stopnjuje in zdravstveno stanje prizadetega se tako poslabša, da to vpliva na njegovo hojo, sposobnost govora in nezmožnost spanja in razmišljanja. Kot kažejo izsledki raziskav, lahko ta redka, a težka kronična bolezen že v začetni fazi pusti pri človeku določene osebnostne spremembe, denimo nenadno nepazljivost ali obsedenost z določenimi malenkostmi, ki prej zanj niso bile pomembne. Bolj ko bolezen napreduje, bolj se bolnik spreminja.
Pri alzheimerjevi je na primer na začetku prisotna velika zaskrbljenost. Ta bolezen vpliva na posameznikovo sposobnost razmišljanja, spomina, tudi odločanja o stvareh. Človek postaja vse bolj zmeden, njegov način delovanja v okolju se hitro spreminja. Prej mirna in ljubezniva oseba denimo lahko postane trmasta, trdoglava in zahtevna, kdo drug pa se iz skrbnega človeka, ki je skrbel za vse in vsakogar okoli sebe, spremeni v popolnoma nezainteresiranega.



Opazne spremembe razpoloženja lahko povzročajo tudi bolezni ščitnice, denimo multipla skleroza in bipolarna motnja. Tisti, ki zboli za multiplo sklerozo, lahko na primer nekontrolirano joče ali se smeji, ne glede na to, ali se tako v resnici počuti ali ne in ali ima razlog. Pri bipolarni motnji se izrazito kažejo tako imenovani dobri in slabi dnevi, zelo hitro se namreč izmenjujejo obdobja veselega in evforičnega razpoloženja z obdobji potrtosti in pomanjkanja energije. Ko ima tak človek dober dan, je nervozen, hitro govori in je pripravljen narediti marsikaj, česar sicer kot zdrav človek ne bi počel. Ko ga evforija mine, postane zaskrbljen, brez energije in se počuti povsem nevrednega življenja. Zdravniki so si enotni, da lahko motnja v delovanju možganov, kar povzroča bipolarno motnjo, povzroči veliko trpljenja, sploh če ni zdravljena.