Bolezen suhega očesa

Vnetja oči so precej pogosta, vzroki zanje pa zelo različni, od suhega očesa do alergij. Najpogostejši vzrok vnetja očesne veznice, kot vnetju oči pravijo strokovnjaki, je bolezen suhega očesa.

Gre za kronično bolezen, ki je izjemno pogosta, saj po nekaterih podatkih prizadene do 50 odstotkov prebivalcev, pojasni asist. Petra Schollmayer, dr. med., specialistka oftalmologije. »Drugi pogosti vzroki kroničnega vnetja očesne veznice so predvsem alergije. Okužbe večinoma povzročijo akutno vnetje, ki traja nekako do 14 dni, le v redkih primerih dlje.«

Ko oči srbijo

Med pogosta vnetja spadajo bakterijski, virusni in alergijski konjuktivitis. Zakaj se pojavijo? »Pri bakterijskem in virusnem konjunktivitisu gre večinoma za akutno, torej kratkotrajno vnetje očesne veznice, pogosto v povezavi s prehladnimi obolenji. Povzročijo ga bakterije oziroma virusi in je nalezljivo.«

To vnetje pogosto prizadene več družinskih članov, saj se prenaša prek brisač, vratnih kljuk in drugih predmetov, ki jih tisti, ki je okužen, uporablja. Razlika med njimi je v tem, kaj jih povzroča in kako se kažejo. »Za bakterijski konjunktivitis je poleg rdečega očesa značilen gnojni izcedek, medtem ko je izcedek pri virusnem konjunktivitisu bolj voden. Pri alergijskem gre za vnetje, povzročeno z različnimi alergeni, ki pridejo v stik z očesno veznico. Zanj je značilno predvsem, da oči zelo srbijo ter da se pojavlja v obdobjih, ko so v zraku določeni alergeni, npr. pelodi in trave. Poznamo tudi oblike alergijskega konjunktivitisa, ki so prisotne vse leto,« pojasni Schollmayerjeva in še, da je precej bolj nevarno vnetje šarenice in struktur okrog nje, saj gre za globlje vnetje kot pri površinskem konjunktivitisu.

Zdravljenje

»Vzrok za iritis je največkrat imunski, lahko pa gre tudi za okužbo, npr. z virusom herpesa ali za posledico poškodbe. Iritis v nasprotju s konjunktivitisom po navadi prizadene eno oko. Ker ima lahko trajnejše posledice, je treba čim prej obiskati oftalmologa, da začne vnetje zdraviti.«


Za uspešno zdravljenje vnetih oči je najbolj pomembno, da odkrijemo vzrok, pravi sogovornica: »Bakterijski konjunktivitis zdravimo z antibiotičnimi kapljicami. Pri vseh vrstah konjunktivitisa je pomembno, da pred vkapavanjem antibiotičnih ali drugih kapljic temeljito očistimo veke. S tem z njihovih robov odstranimo tako ostanke izcedka pri infekcijskem konjunktivitisu kot alergene pri alergijskem konjunktivitisu. Poleg tega s tem, ko robove vek čistimo, pospešimo izločanje posebnih žlez v vekah, imenovanih meibomove žleze, katerih naloga je, da preprečujejo izhlapevanje solz.« To je pomembno pri zdravljenju suhega očesa. Globlje vnetje, kot je iritis, zdravimo s protivnetnimi zdravili.

Se lahko obvarujemo?

Pred površinskimi vnetji, ki jih povzročajo infekcije, se najbolje zavarujemo z ustrezno higieno, kamor spada predvsem higiena rok. Bolezen suhega očesa lahko delno preprečujemo z umetnimi solzami ter prilagojenim načinom življenja, izogibamo se daljšemu neprekinjenemu delu z računalnikom. Sogovornica dodaja, da imunskih vnetij ne moremo preprečevati, treba pa jih je čim prej prepoznati, torej obiskati oftalmologa, če opazimo rdeče oko in poslabšanje vida. Ker so pri nekaterih vnetjih pomembni tudi genetski dejavniki, Schollmayerjeva svetuje, da oftalmologu povemo za morebitne očesne bolezni v družini.