Bolezni srca prestrašijo junake
Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar napredovanje bolezni lahko upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo kar najboljše terapije in spremembo načina življenja.
Na novinarski konferenci ob evropskih dnevih ozaveščanja o srčnem popuščanju, ki jo je pod geslom »Odkrij neodkrito – poišči me« pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, je Andrej Erhatič, dr. med., s kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana povedal, da na srčno popuščanje pomislimo najprej na podlagi tipičnih simptomov in znakov.
»Simptomi so težave, ki nam jih navedejo naši bolniki. Tipične težave oziroma simptomi so utrujenost, poslabšanje zmogljivosti, zadihanost (težka sapa) in otekanje.
Znaki so spremembe, ki jih najdemo pri kliničnem pregledu (povišan centralni venski tlak, šum nad srcem, poki nad pljuči, otekline).« Dodal je, da noben simptom in znak ni značilen samo za srčno popuščanje, podobna slika je tudi pri nekaterih drugih boleznih, predvsem boleznih pljuč.
»Na diagnozo srčnega popuščanja torej pomislimo na podlagi klinične slike, potrdimo pa jo z laboratorijskimi in slikovnimi preiskavami, najpogosteje z ultrazvokom srca, ki je ključna preiskava.«
Koronarna bolezen in arterijska hipertenzija
Do srčnega popuščanja lahko privedejo različne bolezni. »Najpogostejša vzroka sta koronarna bolezen in arterijska hipertenzija – dolgotrajno povišan krvni tlak,« je povedal Andrej Erhatič.
»Pri koronarni bolezni gre za aterosklerozo koronarnih arterij, torej žil, ki 'prehranjujejo' srčno mišico. Posledici ateroskleroze (poapnenja žil) sta zožitev teh žil in motena preskrba srčne mišice.
Najpogostejši simptom je prsna bolečina (stenokardija ali angina pektoris), ki se tipično pojavlja ob telesni aktivnosti, lahko pa tudi v mirovanju. Posledica slabe prekrvitve je motnja krčenja srčne mišice, kar vodi v srčno popuščanje.
Tej obliki rečemo srčno popuščanje z znižanim iztisnim deležem – iztisni delež je tisti delež prostornine levega prekata, ki ga srce ob krčenju (v sistoli) iztisne (in ga izrazimo v odstotkih).
Pomembnejši dejavniki tveganja za aterosklerozo so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane koncentracije maščob v krvi, kajenje, debelost, telesna neaktivnost in stres. Z zdravljenjem teh bolezni in dejavnikov tveganja torej preprečujemo nastanek in napredovanje ateroskleroze.«
Razložil je tudi, da drugo obliko srčnega popuščanja imenujemo srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem. »Pri tej gre za normalno krčenje srčne mišice (iztisni delež je vsaj 50 odstotkov), a moteno fazo polnitve srca (diastolo).
Najpogostejša razloga zanjo sta zadebelitev sten in povečana togost levega prekata, kar največkrat vidimo pri dolgoletni in/ali nezadostno zdravljeni ali nezdravljeni arterijski hipertenziji.«
Zanikanje težav in odklanjanje zdravil
Izkušnje iz ambulante v ZD Sežana je delila Ljubislava Škibin, dr. med., spec. MDPŠ in splošna zdravnica. »Predvsem so te izkušnje različne pri mlajši populaciji, običajno še delovni, ki pa je danes tudi že vse starejša, in pri starejši populaciji, pri kateri so že odkrite in potrjene različne kronične bolezni, predvsem srca in ožilja,« je poudarila.
»Značilnost mlajših, v starostnih skupinah od 45 do 65 let, ki imajo več dejavnikov tveganja, predvsem visok krvni tlak, kajenje, neprimerno telesno dejavnost, hujše psihične obremenitve, obremenjujočo družinsko anamnezo, slabe življenjske navade, tako glede prehrane, uživanja tekočin kot neurejene spalne navade, debelost in drugo, je, da jih je še vedno zelo težko prepričati, da bi kaj od tega spremenili, če še nimajo resnih težav in 'opozoril',«
je povedala Ljubislava Škibin. Dodala je, da posebno moški zanikajo težave in odklanjajo zdravila. »Nemalokrat se mi je zgodilo, da sem od 'zdravih moških' z visokim krvnim tlakom, povišanimi maščobami v krvi in z dodatkom dolgoletnega kajenja na opozorilo, da je potrebno nižanje krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali maščob v krvi ter sprememba življenjskega sloga, dobila samo lahkoten odgovor:
'Ampak, zdravnica, jaz se počutim super. Jaz nimam nobenih težav. Zakaj bi jemal zdravila? Kaditi pa tako ne morem nehati. Saj ne kadim veliko. Samo kakšnih petnajst cigaret na dan.'
Ob naslednjih srečanjih – običajno čez nekaj let v ambulanti medicine dela ali že prej v moji ambulanti splošne medicine – je slika že popolnoma drugačna. Med petdesetim in šestdesetim letom starosti se praviloma pojavijo zdravstvene težave in dogodki, ki v temeljih spremenijo razmišljanje.
Bolezni srca prestrašijo 'junake' in večina jih sprejme zdravljenje ter opusti slabe navade. Načelo, da dokler ne uživam zdravil, sem zdrav, ko jih uživam, pa sem bolnik, pade v vodo.«
Omenila je še, da so starejši bolniki mnogo bolj dovzetni za svetovanje in preventivo, pri čemer gredo nekateri tudi v skrajnosti glede zahtev po jemanju zdravil, kar včasih prav tako ni v redu.
Zdrav življenjski slog
Smernice za vsakdanje življenje niso zahtevne, ne za zmanjšanje tveganja ne preprečevanje poslabšanja bolezni. »Ozaveščenost o dejavnikih tveganja za srčno popuščanje in prizadevanja za njihovo obvladovanje ter zgodnje odkrivanje in zdravljenje srčnih bolezni so zelo pomembni za zmanjšanje negativnih trendov srčnega popuščanja,« je opozoril Matija Cevc.
»Zdravljenje je sestavljeno iz farmakološkega (zdravila iz različnih terapevtskih skupin, s katerimi zaviramo dejavnike, ki vodijo v nadaljnjo okvaro srčne mišice) in nefarmakološkega zdravljenja,« je povedal Andrej Erhartič.
Med ključnimi ukrepi so tudi, tako Ljubislava Škibin, navodila glede razvad, pravilnega prehranjevanja z omejitvami, pravilen vnos tekočin, ustrezna telesna aktivnost, spremljanje telesne teže, krvnega tlaka in odnos do bolezni.
»Dobro, odkrito in zaupljivo aktivno sodelovanje z zdravnikom, ki bolnika zdravi, je pogoj za uspeh.«
