IŠIAS
Boli od križa do prstov
Pri bolečini vzdolž noge gre za išias; najpogostejši vzrok je diskus hernija, zdravljenje je vselej stopenjsko.
Odpri galerijo
Išias pomeni bolečino vzdolž poteka ishiadičnega živca, po zadnji strani noge. FOTO: Anut21ng/Getty Images
Išias pomeni bolečino vzdolž ishiadičnega živca. Ker ta poteka po zadnji strani noge, čutimo bolečino od ritnice do prstov. Govorimo o levo- in desnostranskem išiasu. Ker je pogosto pridružena še bolečina v ledveni hrbtenici, je skupni izraz za to lumboishialgija, pravi specialist ortopedske kirurgije dr. Robert Košak, dr. med., iz Kirurškega sanatorija MD medicina.
Najpogostejši vzrok za išias je diskus hernija, tj. izbočena medvretenčna ploščica v hrbtenični kanal, pravi sogovornik. »Večinoma nastane med 25. in 40. letom starosti in je posledica začetne obrabe medvretenčne ploščice. Najpogosteje se pojavi med 4. in 5. ledvenim vretencem ter med 5. ledvenim in 1. križnim, redkeje med 3. in 4., še redkeje med 2. in 3. ledvenim vretencem.«
V poznejših letih življenja, običajno po 60., je išias pogosto povezan z zožitvijo hrbteničnega kanala (stenoza), ki nastane kot posledica napredovale obrabe hrbteničnih sklepov. »Posledica tega je tvorba kostnih izrastkov, ki pritiskajo na živčne strukture v hrbteničnem kanalu,« pojasni dr. Košak in doda, da sta pogosta vzroka za išias še premik in nestabilnost vretenc, lahko tudi gnojna vnetja in tumorji (običajno gre za metastaze) ledvene hrbtenice.
Znaki išiasa so ne glede na vzrok vedno enaki. »Bolniki čutijo bolečino po zadnji strani noge, od križa pa vse do prstov. Jakost bolečine je različna, od blage pa do zelo hude, ki nas lahko povsem ohromi. Večina bolnikov čuti mravljinčenje po celotni nogi, pogost je tudi slabši občutek za dotik kože po zunanji strani goleni in v predelu stopala. Pri večjih pritiskih na živčne strukture se običajno pojavi oslabela moč mišic stopala pri upogibu navzgor ali navzdol. To se vidi pri poskusu hoje po petah oziroma prstih, bolnik ni sposoben hoditi po prstih ali petah.«
V vseh primerih išiasa je zdravljenje stopenjsko, pravi dr. Košak. »Najprej je treba izključiti nujna stanja, ki zahtevajo takojšnje operativno zdravljenje, na primer ko bolnik izgubi nadzor nad odvajanjem vode ali blata, kar običajno spremlja gluhost kože spolovila in notranje strani stegen. Takrat gre za veliko utesnitev v hrbteničnem kanalu, in če operativni poseg ne bo izveden v nekaj urah, bodo ostale trajne posledice vse življenje. Operativni poseg je večinoma potreben tudi, če se pojavi oslabelost mišic stopala.«
Jakost bolečine je različna, od blage pa do zelo hude, ki nas lahko povsem ohromi.
V vseh drugih primerih bolečine vzdolž noge je treba najprej začeti konservativno terapijo. »To pomeni počitek oziroma aktivnost do bolečine, protibolečinska zdravila, lahko poskušamo tudi s fizioterapijo,« pravi dr. Košak. Terapijo nadaljujemo, vse dokler se bolečina ne umiri. Ob tem je treba biti pozoren na urgentna stanja, saj se lahko kadar koli nenadno pojavijo, še opozarja in dodaja: »Če s konservativno terapijo nismo uspešni in bolečina vzdolž noge vztraja, je za bolnika moteča, napravimo magnetnoresonančno preiskavo (MRI). Ta pokaže mesto, vzrok in velikost utesnitve v hrbteničnem kanalu.« Glede na vzrok utesnitve izvedejo tudi primeren operativni proces.
Zdravljenje išiasa je vedno stopenjsko, pravi dr. Robert Košak, dr. med., specialist ortopedske kirurgije. Foto: osebni arhiv
Najpogostejši vzrok za išias je diskus hernija, tj. izbočena medvretenčna ploščica v hrbtenični kanal, pravi sogovornik. »Večinoma nastane med 25. in 40. letom starosti in je posledica začetne obrabe medvretenčne ploščice. Najpogosteje se pojavi med 4. in 5. ledvenim vretencem ter med 5. ledvenim in 1. križnim, redkeje med 3. in 4., še redkeje med 2. in 3. ledvenim vretencem.«
V poznejših letih življenja, običajno po 60., je išias pogosto povezan z zožitvijo hrbteničnega kanala (stenoza), ki nastane kot posledica napredovale obrabe hrbteničnih sklepov. »Posledica tega je tvorba kostnih izrastkov, ki pritiskajo na živčne strukture v hrbteničnem kanalu,« pojasni dr. Košak in doda, da sta pogosta vzroka za išias še premik in nestabilnost vretenc, lahko tudi gnojna vnetja in tumorji (običajno gre za metastaze) ledvene hrbtenice.
Preventivni ukrepiDa bi se išiasu čim bolj izognili, je treba živeti po smernicah zdravega življenjskega sloga. To vključuje redno izvajanje vaj za krepitev trebušnih in hrbtnih mišic. Le dovolj okrepljene mišice bodo kos vsakodnevnim naporom, ki jih prestaja hrbtenica. Tej škoduje dolgotrajno sedenje, zdravniki svetujejo sedenje v kosu do 30 minut. Izogibati se je treba tudi delu v prisilni drži in dvigovanju bremen.
Znaki išiasa so ne glede na vzrok vedno enaki. »Bolniki čutijo bolečino po zadnji strani noge, od križa pa vse do prstov. Jakost bolečine je različna, od blage pa do zelo hude, ki nas lahko povsem ohromi. Večina bolnikov čuti mravljinčenje po celotni nogi, pogost je tudi slabši občutek za dotik kože po zunanji strani goleni in v predelu stopala. Pri večjih pritiskih na živčne strukture se običajno pojavi oslabela moč mišic stopala pri upogibu navzgor ali navzdol. To se vidi pri poskusu hoje po petah oziroma prstih, bolnik ni sposoben hoditi po prstih ali petah.«
Aktivnost do bolečine
V vseh primerih išiasa je zdravljenje stopenjsko, pravi dr. Košak. »Najprej je treba izključiti nujna stanja, ki zahtevajo takojšnje operativno zdravljenje, na primer ko bolnik izgubi nadzor nad odvajanjem vode ali blata, kar običajno spremlja gluhost kože spolovila in notranje strani stegen. Takrat gre za veliko utesnitev v hrbteničnem kanalu, in če operativni poseg ne bo izveden v nekaj urah, bodo ostale trajne posledice vse življenje. Operativni poseg je večinoma potreben tudi, če se pojavi oslabelost mišic stopala.«
Jakost bolečine je različna, od blage pa do zelo hude, ki nas lahko povsem ohromi.
V vseh drugih primerih bolečine vzdolž noge je treba najprej začeti konservativno terapijo. »To pomeni počitek oziroma aktivnost do bolečine, protibolečinska zdravila, lahko poskušamo tudi s fizioterapijo,« pravi dr. Košak. Terapijo nadaljujemo, vse dokler se bolečina ne umiri. Ob tem je treba biti pozoren na urgentna stanja, saj se lahko kadar koli nenadno pojavijo, še opozarja in dodaja: »Če s konservativno terapijo nismo uspešni in bolečina vzdolž noge vztraja, je za bolnika moteča, napravimo magnetnoresonančno preiskavo (MRI). Ta pokaže mesto, vzrok in velikost utesnitve v hrbteničnem kanalu.« Glede na vzrok utesnitve izvedejo tudi primeren operativni proces.
