Bolj plodni umirajo prej
V študiji, med katero so analizirali gene 276.406 posameznikov, zbranih v podatkovni bazi britanske Biobanke, so znanstveniki ugotovili, da je pri posameznikih, ki nosijo variacije genov za večjo plodnost, manjša verjetnost, da bodo dočakali visoko starost.
»Potrjujemo eno od tez antagonistične pleiotropije, ki preučuje staranje in vzroke zanje, ki pravi, da genske mutacije za zagotavljanje reprodukcije krajšajo življenjsko dobo,« je povedal Jianzhi Zhang z univerze Michigan in vodja raziskave, katere rezultate so objavili v časopisu Science.
Ti kažejo, da posamezniki z genskimi variacijami za dobro plodnost najpogosteje dočakajo starost 76 let. V Evropski uniji je pričakovana življenjska doba za moške presegla 79 let, za ženske znaša 84 let.
Študija je pokazala še, da so se variacije genov za boljšo plodnost od generacije 1940 do generacije 1969 povečale, kar pomeni, da se človeštvo še razvija v smeri nadaljevanja vrste.
»To pa pomeni, da se evolucijski vzorec večja reprodukcija in nižja pričakovana življenjska doba (ter obratno) nadaljuje tudi pri sodobnem človeku.
Genske značilnosti so produkt stotisočletne evolucije. Kar je presenetljivo, je, da kljub boljši zdravstveni oskrbi in boljšim razmeram ta vzorec še kar ostaja,« je dejal Steven Austad, strokovnjak za raziskovanje staranja z univerze Alabama, ki je prav tako sodeloval v raziskavi.
Zakaj plodnost z leti pada?
Znanstveniki si že dolgo zastavljajo to vprašanje. Z evolucijskega vidika namreč ni povsem jasno, zakaj možnost reprodukcije z leti usiha. Kajti dejstvo je, da bi lahko v nasprotnem primeru naprej prenesli več svojih genov.
A po hipotezi antagonistične pleiotropije, kot je povedal Arcadi Navarro Cuartiellas, genetik z univerze Pompeu Fabra v Barceloni, z vidika evolucije ni pomembno le, da lahko na potomce prenašamo svoje gene, temveč tudi, kako zdravi so ti in kako sposobni smo kot starši. S staranjem se nedvomno pojavijo težave z zdravjem, smo krhkejši in ranljivejši ter manj sposobni skrbeti za podmladek.
»S stališča prej dokazane povezave med plodnostjo in življenjsko dobo bi lahko rekli, da nam določene genske značilnosti, ki zagotavljajo boljšo plodnost, pomagajo, ko smo mladi. Ko pa postanemo starejši, prav te lastnosti negativno vplivajo na zdravje in dolžino življenja,« je še povedal Navarro, ki sicer ni sodeloval pri študiji.
»Genska variacija, ki zmanjšuje plodnost, bo povzročila, da bo oseba, ki ima manj otrok ali jih sploh nima, živela dlje,« je dodal Austad.
Kaj pa vpliv okolja?
Omenjena teza ima vendarle tudi kritike. Prvič, ne upošteva velikega vpliva okolja in ekonomskega statusa na življenjsko dobo. Konec koncev ljudje v sodobnem svetu živimo dlje kot kdaj prej v zgodovini, kar je posledica predvsem vpliva okolja, in ne genske evolucije.
Kljub tem pomanjkljivostim pa bodo imeli z raziskavo dobljeni podatki vpliv na nadaljnje proučevanje staranja in razumevanja reprodukcije.
»Na podlagi nekaterih zaznanih variaciji genov bomo lahko našli povezavo med genskimi mutacijami in možnostmi za bolezni v starosti ter te s primerno preventivo preprečili,« je pojasnil Austad.
Prav tako bodo znanstveniki z njihovo pomočjo lahko našli odgovore na vprašanja, kot je, zakaj so se nekatere genske nepravilnosti skozi zgodovino obdržale ali celo prevladale, druge pa ne.
