Bolna stavba, bolni mi: previdno s klimatsko napravo
To poletje je vročina res huda. Zato ne preseneča, da se hladimo s pomočjo klimatskih naprav, ki jih imamo nameščene doma, v službi, pa seveda v avtomobilu. Čeprav so zelo dobrodošle v vročih poletnih obdobjih in močno olajšajo prenašanje hude vročine, jih moramo pravilno izbrati, namestiti, vzdrževati in uporabljati.
Nemalokrat pri tem radi pretiravamo in tako ogrožamo svoje zdravje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da se moramo zavedati morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave. Pogoste napake so, da hladimo preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi … »Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave, tudi t. i. sindrom bolne zgradbe. Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali rinitisa – to je vnetja nosne sluznice. Otroci, starejši ljudje in bolniki so za temperaturne razlike še veliko bolj občutljivi kot odrasli.«
Izogibati se moramo neposrednemu pihanju ohlajenega zraka.
Strokovnjaki na NIJZ še dodajajo, da je treba v poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30 stopinj Celzija, temperaturo v prostoru, ki ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. »Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave. Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo.« Idealna temperatura zraka se od človeka do človeka razlikuje, tudi glede na to, ali sedimo ali se intenzivneje gibamo. Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti, pravijo na NIJZ. Po pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb naj bi v prostorih, kjer ljudje večinoma sedijo, na primer v pisarnah, zagotavljali te vrednosti: temperatura naj bo med 22 in 26 stopinjami Celzija, relativna vlažnost od 30- do 60-odstotna, srednja hitrost zraka v času hlajenja pa 0,15 metra na sekundo.
Ljudje, ki delajo v zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka uravnava izključno klimatska naprava in kjer ni mogoče odpirati oken, navajajo najrazličnejše bolezenske znake in težave. To je t. i. sindrom bolne zgradbe (ang. sick building sindrome). Na NIJZ pravijo, da gre pri tem za specifične in nespecifične zdravstvene težave. Prve so predvsem okužbe, ki so posledica širjenja mikrobioloških dejavnikov, ali poslabšanje astme in drugih kroničnih bolezni. Pri nespecifičnih težavah pa natančni povzročitelj ni znan, kažejo se kot srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave z zbranostjo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. Tako stanje povzroča kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
Prevelika razlika med hlajenimi prostori in zunanjostjo je večkrat vzrok za bolečine v sklepih in mišicah, ki so najbolj izpostavljeni. Težave so najhujše pri poklicnih šoferjih, opozarjajo zdravniki. Zato je temperaturo v avtomobilu najbolje nastaviti le na nekaj stopinj pod zunanjo. Prav tako je priporočljivo, svetujejo na NIJZ, da hlajenje v avtomobilu zmanjšamo od pet do deset minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Nujno je, da zelo razgret avto najprej prezračimo in nekoliko ohladimo, šele nato sedemo vanj in vključimo klimatsko napravo.