BOLEZNI
Bolni zaradi zraka
Zrak, ki ga vdihavamo ob mestnih vpadnicah, ni nedolžen: samo zaradi njega v Ljubljani umre več kot 200 ljudi na leto; na sprehod raje v naravo zunaj mestnih središč.
Odpri galerijo
Vir: NIJZ
Verjetno poznate občutek, ko po dolgem sprehodu v gozdu, ki je daleč od številnih mestnih vpadnic in cest, ali pa visoko v hribih začutite svež in čist zrak? Sprememba je tako očitna, da tega ne pozabite še dolgo potem, ko se vrnete domov. Morda tudi pomislite, kako je v mestu zrak povsem drugačen, smrdljiv, onesnažen, prav zaradi tega je vsak dan na tnalu tudi vaše zdravje.
Dokazano je, da zrak, ki je poln primesi izpušnih plinov, še kako vpliva na naše zdravje. Pa ne samo na dihala in srčno-žilni sistem. "Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaževalom zunanjega zraka in inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2, tako pri odraslih kot pri otrocih," nam pojasnijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V zraku, ki ga vdihavamo ob večjih prometnicah, je zaradi izpuhov in individualnih kurišč mogoče najti različne in kompleksne mešanice kemikalij, trdnih delcev, ogljikovega in žveplovega monoksida, metana in dušikovih oksidov.
"Delce glede na velikost klasificiramo v grobe (PM10) z aerodinamskim premerom od 2,5 µm do 10 µm, fine (PM2,5) in ultrafine (UFP) ali nanodelce (NP), manjše od 0,1 µm. PM2,5 in UFP lahko prehajajo prek pljučnih alveolov in vstopijo v krvni obtok ter povzročijo različne zdravstvene spremembe. Čim manjši so delci, tem bolj je škodljiv njihov učinek na zdravje. Velikost vpliva predvsem na njihovo prehajanje prek membrane celic neposredno v krvni obtok, tako pa se razširijo s krvjo po celotnem telesu in škodijo večini tkiv," na kratko razložijo na NIJZ.
"Ravni delcev PM10 v topli polovici leta praviloma ne presegajo mejne vrednosti. Prvega aprila 2019 smo prenehali izdajati napovedi ravni onesnaženosti z delci PM10 vse do 1. oktobra," so zapisali na spletni strani Agencije RS za okolje.
Ko je stopnja omenjenih delcev v zraku zelo visoka, je dobro delovati preventivno, zlasti je to pomembno za posameznike iz ranljivih skupin. "V času povišanih koncentracij različnih onesnaževal v zunanjem zraku (prometne konice, domovanje ob večjih cestah, pozimi, ko pride do temperaturne inverzije v kotlinah) se umaknemo v stanovanje in zapiramo okna," svetujejo na NIJZ in dodajajo, da prostore zračimo zgodaj zjutraj in zvečer. Seveda se v času najvišjih koncentracij v zraku izogibamo telesni dejavnosti na območjih, kjer bi lahko pričakovali zelo onesnažen zrak, in raje izberimo manj prometna območja.
"Otroci naj se gibajo zunaj ali naj gredo na sprehod v času, ko koncentracije padejo," svetujejo na NIJZ in dodajajo: "Sami lahko prispevamo k nižji koncentraciji različnih onesnaževal zunanjega zraka, tako da v mestih manj uporabljamo vozila in se raje in pogosteje vozimo s kolesom, uporabljamo javni promet, kmalu pa bodo tudi električna vozila prispevala k manjši onesnaženosti."
Eden izmed največjih virov onesnaževanja zraka je promet. FOTO: Tomi Lombar
Manjši so, bolj škodijo
V zraku, ki ga vdihavamo ob večjih prometnicah, je zaradi izpuhov in individualnih kurišč mogoče najti različne in kompleksne mešanice kemikalij, trdnih delcev, ogljikovega in žveplovega monoksida, metana in dušikovih oksidov.
Vir: NIJZ
200 manj smrti na leto
Zaradi onesnaženosti zraka z delci PM10 v Ljubljani, pravijo na NIJZ, v enem letu umre 40 ljudi več od pričakovanega števila. Če bi bile koncentracije delcev PM2,5 v zunanjem zraku v mejah, kot jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, bi bilo v Ljubljani približno 200 smrti manj na leto. "Število umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni, zaradi onesnaženosti Ljubljane z delci PM2,5, se poveča približno za 150 oziroma bi bilo toliko manj smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, če bi bile koncentracije PM2,5 v mejah priporočil SZO," še pravijo na NIJZ.
Zaradi onesnaženosti zraka z delci PM10 v Ljubljani, pravijo na NIJZ, v enem letu umre 40 ljudi več od pričakovanega števila. Če bi bile koncentracije delcev PM2,5 v zunanjem zraku v mejah, kot jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, bi bilo v Ljubljani približno 200 smrti manj na leto. "Število umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni, zaradi onesnaženosti Ljubljane z delci PM2,5, se poveča približno za 150 oziroma bi bilo toliko manj smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, če bi bile koncentracije PM2,5 v mejah priporočil SZO," še pravijo na NIJZ.
"Ravni delcev PM10 v topli polovici leta praviloma ne presegajo mejne vrednosti. Prvega aprila 2019 smo prenehali izdajati napovedi ravni onesnaženosti z delci PM10 vse do 1. oktobra," so zapisali na spletni strani Agencije RS za okolje.
Raje na kolo kot v avto
Ko je stopnja omenjenih delcev v zraku zelo visoka, je dobro delovati preventivno, zlasti je to pomembno za posameznike iz ranljivih skupin. "V času povišanih koncentracij različnih onesnaževal v zunanjem zraku (prometne konice, domovanje ob večjih cestah, pozimi, ko pride do temperaturne inverzije v kotlinah) se umaknemo v stanovanje in zapiramo okna," svetujejo na NIJZ in dodajajo, da prostore zračimo zgodaj zjutraj in zvečer. Seveda se v času najvišjih koncentracij v zraku izogibamo telesni dejavnosti na območjih, kjer bi lahko pričakovali zelo onesnažen zrak, in raje izberimo manj prometna območja.
Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema.
"Otroci naj se gibajo zunaj ali naj gredo na sprehod v času, ko koncentracije padejo," svetujejo na NIJZ in dodajajo: "Sami lahko prispevamo k nižji koncentraciji različnih onesnaževal zunanjega zraka, tako da v mestih manj uporabljamo vozila in se raje in pogosteje vozimo s kolesom, uporabljamo javni promet, kmalu pa bodo tudi električna vozila prispevala k manjši onesnaženosti."
