Bolniki se ne počutijo kot številke

Prvo leto (2011.) je začelo delovati 107 referenčnih ambulant družinske medicine (RADM; z letošnjim januarjem so se preimenovale v ambulante družinske medicine (ADM)), do letos pa je njihovo število narastlo na 775. Največ jih je po večjih območnih enotah ZZZS, vendar so lepo razporejene tudi drugod. Ministrstvo za zdravje jih je uvedlo zaradi razbremenitve zdravnikov in večje dostopnosti kakovostne preventivne zdravstvene obravnave za vse bolnike. ADM se od običajne ambulante razlikuje po tem, da v njej poleg zdravnika in medicinske sestre dela tudi dipl. med. sestra. Ta ima dovolj znanja za spremljanje parametrov določenih kroničnih bolezni (npr. astma, sladkorna bolezen) in preventivno-vzgojne dejavnosti (npr. debelost, kajenje, nezdrava prehrana), zdravnik pa naj bi tako imel več časa za obravnavo akutnih bolnikov in kroničnih bolnikov v poslabšanju, za diagnosticiranje in zdravljenje.


Barbara Šturm iz Projektne pisarne projekta Referenčne ambulante: »Predvideno je, da bodo morali od letos naprej vsi družinski zdravniki, tudi tisti, ki se ne zanimajo za pridobitev referenčne ambulante, vse paciente obravnavati po konceptu dela RADM, voditi register in kazalnike kakovosti.« Po besedah sogovornice zdravniki koncept dela RADM podpirajo, »vsekakor pa sta pomembni dobra organizacija in komunikacija v timu«. Na vprašanje, ali so bolniki, katerih zdravnik nima referenčne ambulante, torej dipl. med. sestre, prikrajšani, odgovarja: »Prikrajšani so za preventivno obravnavo in individualno svetovanje. Tak pregled lahko namreč zgodaj odkrije morebitne dejavnike tveganja in ugotovi ogroženost za kronično nenalezljivo bolezen.«

Preventiva je pomembna

Kako poteka obravnava v ADM, je razložila Jožica Eder, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Maribor. Po podrobnem pregledu kartotek bolnikov družinskega zdravnika dipl. med. sestra naredi sezname kroničnih bolnikov in oseb, starejših od 30 let, pri katerih se izvaja preventiva kroničnih nenalezljivih bolezni. Paciente vabi na obravnavo na podlagi teh seznamov, za zelo uspešno pa se je izkazalo, če paciente napoti izbrani osebni zdravnik. »Pri prvi obravnavi pridobimo podatke o družinski, socialni, delovni anamnezi, cepilnem statusu, udeležbi v presejalnih programih, Svit, Dora, Zora, kadilskem in pivskem statusu ter seveda prehranskih navadah in življenjskem slogu na splošno. Dotaknemo se tudi obremenjenosti s stresom ali morebitno depresijo.« Pri starejših od 60. let so pozorni na ogroženost z osteoporozo. Na podlagi pridobljenih podatkov se obravnava nadaljuje s poglobljenimi vprašalniki glede prehrane, pivskega statusa, depresije oziroma morebitnega kroničnega obolenja. »Z rezultati seznanimo izbranega osebnega zdravnika, pacient pa dobi pisne in ustne napotke za vzdrževanje oziroma izboljšanje zdravstvenega stanja. Pri tem sodelujemo z zdravstveno-vzgojnimi centri oziroma centri za krepitev zdravja v posameznih ustanovah.«

Barbara Šturm je povedala, da v referenčnih ambulantah vsako leto odkrijejo »veliko pacientov z dejavniki tveganja in tudi kroničnih bolnikov, ki se jih začne obravnavati takoj, v skladu s protokoli. Verjetnost pojavov zapletov kroničnih bolezni je tako zmanjšana ali vsaj odložena v poznejše starostno obdobje«. 

Bolniki zadovoljni

Analiza zadovoljstva pacientov z obravnavo v referenčnih ambulantah je za leto 2016 pokazala, da je 80 odstotkov pacientov izjemno zadovoljnih, preostali so zadovoljni. V Projektni pisarni projekta Referenčne ambulante pravijo: "Bolniki pogosto poudarjajo, da se ob obisku RA ne počutijo le kot številke, všeč jim je, da si zanje vzamejo čas, da so obravnavani celostno."