Bolniki z demenco in njihovi svojci velikokrat prepuščeni sami sebi
Življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečujejo tveganja za pojav bolezni, povezanih s starostjo, med njimi je tudi demenca. Po zadnjih podatkih je leta 2021 z demenco živela kar petina prebivalcev, starejših od 65 let, do 2030. pa se bo po napovedi strokovnjakov s to nevrodegenerativno neozdravljivo boleznijo spopadala kar četrtina ljudi, starejših od 65 let, in sedem odstotkov, starejših od 80 let.
Demenca je posledica propadanja možganskih celic, prinaša pa motnje spomina in upad kognitivnih sposobnosti, kot so razmišljanje, orientacija, razumevanje, računanje, učenje, govorno izražanje in presoja. Poznamo več oblik bolezni, najpogostejša je alzheimerjeva; bolezni se kljub vztrajnemu ozaveščanju javnosti še vedno drži stigma in jo mnogi zmotno označujejo za duševno. Letošnji september, svetovni mesec alzheimerjeve bolezni, poteka pod geslom Nikoli ni prepozno, nikoli prezgodaj; javnost spodbuja, da bi ob vsakem sumu na demenco obiskali zdravnika, ki bi s pravočasno diagnozo začel ustrezno obravnavo. Ta bi morala zajemati tudi podporo svojcem, ki pa so žal velikokrat prepuščeni svoji stiski in skrbi za obolelega, ki je izjemno zahtevna, pri tem pa ogrožajo tudi svoje zdravje.
Pomoč na domu
Kot so pred današnjim svetovnim dnem alzheimerjeve bolezni pojasnili z ministrstva za zdravje, je slovenska vlada julija sprejela novo strategijo spopadanja z demenco, ki med drugim zajema izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni, zgodnjo diagnostiko in zdravljenje ter učinkovitejše izvajanje storitev in gospodarjenje s kadrovskimi in finančnimi viri, uvajanje in uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za kar se da samostojno življenje v domačem okolju, zmanjšanje stigmatizacije bolezni, izobraževanje vseh poklicnih skupin o interakciji z demenco in spodbujanje raziskav. Načrtujejo tudi več novosti glede mreže izvajalcev storitev za obvladovanje bolezni in ustanovitev nacionalnega centra za demenco. Med cilji je tudi ureditev prijaznejšega okolja za obolele ob spoznanju, da domovi za starejše niso edina rešitev; v strategiji tako med drugim predvidevajo tudi ustrezno dnevno varstvo, začasne namestitve in pomoč na domu, kar bi svojce vsaj nekoliko razbremenilo.
Časa za ukrepanje ni veliko, številke so skrb vzbujajoče. Do 2050. naj bi v Sloveniji živelo že več kot 66.000 ljudi z demenco, in če upoštevamo, da največje breme pri tem doleti svojce, je podatek še bolj zastrašujoč. Za zdaj namreč velika večina bolnikov, okoli 90 odstotkov, živi doma, torej se družina obolelih pogosto sama in nemočna spopada z izčrpavajočimi simptomi bolezni. Največje breme po podatkih prevzamejo ženske. Pri tem velja še poudariti, da je z zdravim življenjskim slogom znake demence mogoče v 40 odstotkih preprečiti ali vsaj zamakniti na poznejše obdobje.
