KLINIKA GOLNIK
Bolnišnica brez tobaka
Čeprav se mnogi kadilci zavedajo škodljivosti kajenja, razvado kljub želji sami težko opustijo; na Kliniki Golnik jim pri tem pomaga tim strokovnjakov.
Odpri galerijo
Tobačni dim škodi tudi pasivnim kadilcem. FOTO: Guliver/Getty Images
Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik so se vedno trudili ozaveščati o škodljivosti kajenja tako bolnike kot zaposlene, pred šestnajstimi leti pa so se pridružili projektu Svetovne zdravstvene organizacije, ki nosi zgovorno ime: Bolnišnice brez tobaka.
Zavedajo se, da kot osrednja zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov s pljučnimi in drugimi obolenji, na razvoj katerih zelo vpliva tudi kajenje, lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju o posledicah tobačnega dima na zdrave ljudi, obenem pa svojim bolnikom pomagajo opustiti to škodljivo razvado.
Gonilna sila skupine za opuščanje kajenja na Kliniki Golnik sta od začetka zdravnica dr. Mihaela Zidarn in klinična psihologinja dr. Anja Simonič, pravi koordinatorica projekta opuščanja kajenja dr. Saša Kadivec, ki zadnja leta usklajuje vse tovrstne aktivnosti in tudi sama svetuje bolnikom tako na bolnišničnih oddelkih kot v ambulantah. Seveda brez medicinskih sester – koordinatork za opuščanje kajenja na posameznih oddelkih ne bi bili tako uspešni.
Zakaj sta ozaveščanje o škodljivosti kajenja in pomoč pri opuščanju tako zelo pomembna, je jasno, če vemo, da »je v primerjavi z nekadilci pri kadilcih tveganje za smrt zaradi posledic pljučnega raka 22,9-krat večje, tveganje za smrt zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 25-krat večje, tveganje za smrt zaradi pljučnice, gripe in tuberkuloze ter ostalih pljučnih bolezni pa 1,9-krat večje«.
Kot najbolj učinkovite so se v bolnišnicah izkazale strukturirane intervencije opuščanja kajenja, ki jih izvaja kompetentno in predano zdravstveno osebje, pravi dr. Saša Kadivec. »Bolj ko se ti strokovnjaki medsebojno dopolnjujejo v sporočilih in podpori bolniku, bolj učinkovita je intervencija.«
Na učnih delavnicah zato osebje poučijo, kako rutinsko prepoznati vse bolnike, ki kadijo, kako jih primerno povprašati o njihovem odnosu do kajenja in jim posredovati kratek nasvet o opuščanju. Raziskave so pokazale, da že kratek nasvet »lahko poviša stopnjo opustitve kajenja za 1 –3 odstotke«. Na vsakem bolniškem oddelku dodatno usposobljena medicinska sestra tedensko spremlja bolnike kadilce in jim, če želijo, da kratek nasvet o opuščanju kajenja ter jih informira o prednostih opustitve tudi z zloženkami in brošurami. Če potrebujejo informacije o nadomestni nikotinski terapiji, jih obišče dr. Zidarnova, k dr. Anji Simonič pa jih napotijo na specialistično svetovanje.
Podpori v bolnišnici so lani dodali še šestmesečno telefonsko spremljanje po odpustu. Če se pacient strinja, ga po enem in nato še po šestih mesecih pokličejo, preverijo, kako napreduje in ga spet podprejo pri procesu opuščanja kajenja. Izkazalo se je namreč, da je podpora še učinkovitejša, če jo nadaljujejo v telefonskih pogovorih ali na svetovalnih obravnavah.
Kadilci so za sporočila, povezana z opustitvijo kajenja, najbolj dovzetni med bivanjem v bolnišnici. FOTO: Guliver/Getty Images
Gonilna sila skupine za opuščanje kajenja na Kliniki Golnik sta od začetka zdravnica dr. Mihaela Zidarn in klinična psihologinja dr. Anja Simonič, pravi koordinatorica projekta opuščanja kajenja dr. Saša Kadivec, ki zadnja leta usklajuje vse tovrstne aktivnosti in tudi sama svetuje bolnikom tako na bolnišničnih oddelkih kot v ambulantah. Seveda brez medicinskih sester – koordinatork za opuščanje kajenja na posameznih oddelkih ne bi bili tako uspešni.
Podpora pri odvajanju od kajenja je učinkovitejša, če jo po odpustu iz bolnišnice nadaljujejo v telefonskih pogovorih ali na svetovalnih obravnavah.
Zakaj sta ozaveščanje o škodljivosti kajenja in pomoč pri opuščanju tako zelo pomembna, je jasno, če vemo, da »je v primerjavi z nekadilci pri kadilcih tveganje za smrt zaradi posledic pljučnega raka 22,9-krat večje, tveganje za smrt zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni 25-krat večje, tveganje za smrt zaradi pljučnice, gripe in tuberkuloze ter ostalih pljučnih bolezni pa 1,9-krat večje«.
Tudi po odpustu
Kot najbolj učinkovite so se v bolnišnicah izkazale strukturirane intervencije opuščanja kajenja, ki jih izvaja kompetentno in predano zdravstveno osebje, pravi dr. Saša Kadivec. »Bolj ko se ti strokovnjaki medsebojno dopolnjujejo v sporočilih in podpori bolniku, bolj učinkovita je intervencija.«
Bolj ko se zdravstveni delavci medsebojno dopolnjujejo v sporočilih in podpori bolniku, bolj uspešno je opuščanje kajenja, pravi dr. Saša Kadivec. FOTO: osebni arhiv
Brez obsojanja
Ogroženosti svojega zdravja se najbolj zavedajo bolniki med hospitalizacijo, med bivanjem v bolnišnici so tudi najbolj dovzetni za sporočila, povezana z opustitvijo kajenja. Dr. Saša Kadivec: »Pomembno je, da bolnike kadilce sistematično spremljamo in da znajo vsi naši zdravstveni delavci učinkovito podati nasvet o opuščanju kajenja. Pri tem veliko pozornosti namenjamo temu, da vsi naši bolniki dobijo nasvet glede opuščanja kajenja brez obsojajočega odnosa, temveč z razumevanjem za njihove težave in s konkretnimi nasveti v procesu opuščanja.«
Ogroženosti svojega zdravja se najbolj zavedajo bolniki med hospitalizacijo, med bivanjem v bolnišnici so tudi najbolj dovzetni za sporočila, povezana z opustitvijo kajenja. Dr. Saša Kadivec: »Pomembno je, da bolnike kadilce sistematično spremljamo in da znajo vsi naši zdravstveni delavci učinkovito podati nasvet o opuščanju kajenja. Pri tem veliko pozornosti namenjamo temu, da vsi naši bolniki dobijo nasvet glede opuščanja kajenja brez obsojajočega odnosa, temveč z razumevanjem za njihove težave in s konkretnimi nasveti v procesu opuščanja.«
Podpori v bolnišnici so lani dodali še šestmesečno telefonsko spremljanje po odpustu. Če se pacient strinja, ga po enem in nato še po šestih mesecih pokličejo, preverijo, kako napreduje in ga spet podprejo pri procesu opuščanja kajenja. Izkazalo se je namreč, da je podpora še učinkovitejša, če jo nadaljujejo v telefonskih pogovorih ali na svetovalnih obravnavah.
