POLETNO SADJE
Božanske so sveže, suhe, pečene ali dušene
Marelica že z živo oranžno barvo kaže, da je sadje poletja, ravno prav sveža in sočna, sladka, a nekoliko kiselkastega okusa, ki z zrelostjo pojema; imenitna je v vseh oblikah.
Odpri galerijo
Poletje je pri nas res radodarno z najrazličnejšim sadjem, zato izkoristimo priložnost, da se ga do sitega najemo. Kdor se lahko pohvali s sadnim vrtom, ima v teh dneh polne roke z nabiranjem, pravkar zorijo češnje, začenjajo marelice pa maline in drugo jagodičje ... Preostali vse to dobijo na tržnici ali v trgovini. Marelice obiramo postopoma, saj plodovi ne dozorevajo enakomerno. Obiramo v suhem vremenu, najbolje zjutraj ali proti večeru. Plodovi, obrani v zmernem vremenu, bodo namreč manj obstojni. Sicer pa jih lahko hranimo v hladilniku, nekatere sorte zdržijo tudi do enega meseca.
Brez omejitev pa lahko uživamo sveže, zrele sadeže, ki so okusni tudi pečeni ali dušeni v različnih pecivih in drugih sladicah.
Sveže marelice uživamo s kožo, pred zaužitjem jih le dobro operemo. Nekateri recepti za sladice navajajo, da jih je treba olupiti. To je precej težko, saj s kožo odrežemo tudi meso ploda. Poskusimo tako, da cele plodove za nekaj trenutkov potopimo v vrelo vodo, potem bo koža šla zlahka dol.
Marelice so priljubljene tudi posušene, v taki obliki jih uživamo predvsem takrat, ko svežih ni na voljo. Pri tem velja upoštevati, da suhe vsebujejo precej več sladkorja, ker imajo manj vode.
Okusna tudi jedrca
Marelice spadajo med tiste vrste sadja, ki ga težko uživamo, ko še ni povsem dozorelo. Zeleni sadeži imajo namreč izrazito kisel, povrhu še nekoliko trpek okus, tako da skorajda niso užitni. Medtem ko na primer hruške in breskve lahko jemo še trde, nekateri imajo take še raje, mora biti plod marelice zmehčan, sicer ni okusen. Če se zgodi, da kupimo ali naberemo še trde, jih pustimo nekaj dni na sobni temperaturi, da se zmehčajo in zmedijo. Zrele so izjemno prijetnega okusa. Izvirajo iz Kitajske, kjer so jih gojili že pred 4000 leti, cenili pa so jih tudi stari Rimljani in Grki. Marelice spadajo v skupino koščičastega sadja, užitno pa je tudi jedrce, ki se skriva v trdi koščici, ki jo je kar težko razbiti. Glede jedrc sicer naletimo na različna stališča, nekateri zagovarjajo njihovo uživanje, češ da so zdrava, drugi pred njim svarijo. Vsekakor ne bo narobe, če si jih tu in tam privoščimo, saj so izjemno okusna. Pred uživanjem odstranimo mehki, grenki ovoj, in si privoščimo le belo jedrce.Brez omejitev pa lahko uživamo sveže, zrele sadeže, ki so okusni tudi pečeni ali dušeni v različnih pecivih in drugih sladicah.
Sveže marelice uživamo s kožo, pred zaužitjem jih le dobro operemo. Nekateri recepti za sladice navajajo, da jih je treba olupiti. To je precej težko, saj s kožo odrežemo tudi meso ploda. Poskusimo tako, da cele plodove za nekaj trenutkov potopimo v vrelo vodo, potem bo koža šla zlahka dol.
Marelice so priljubljene tudi posušene, v taki obliki jih uživamo predvsem takrat, ko svežih ni na voljo. Pri tem velja upoštevati, da suhe vsebujejo precej več sladkorja, ker imajo manj vode.