Branje krepi možgane

Kdaj ste nazadnje prečitali knjigo? V zadnjem desetletju ljudje v splošnem berejo vse manj, zlasti to velja za mlajše generacije, opozarjajo strokovnjaki in še, da bi bilo treba otroke in mladostnike spodbujati k temu. Raziskave kažejo, da tisti, ki pogosto, redno berejo, hitreje rešujejo naloge, so bolje informirani ter imajo boljši, bogatejši besedni zaklad. Branje romanov zahteva določeno koncentracijo, kar pomeni, da lahko pomaga podaljševati razpon pozornosti pri otrocih.

Tisti, ki redno berejo, s tem trenirajo možgane, ohranjajo njihovo kondicijo, če zapišemo malo športno, in to vse do starosti, kažejo izsledki raziskave, ki so jo opravili na univerzi v Chicagu, kjer so ugotovili še, da imajo redni bralci za tretjino nižje tveganje razvoja demence in alzheimerjeve bolezni v starosti. Znanstveniki so skenirali možgane zdravih odraslih, starih 60 let in več, torej brez znakov demence, in ugotovili, da imajo tisti, ki so bili vsak dan vključeni v dejavnosti, ki spodbujajo možgane, kakršna je denimo branje, nizke ravni amiloidnega plaka.

Raziskava je bila sicer majhna in ni vključevala ekonomsko-družbenih parametrov, pa vendarle jasen znak, da je branje sijajno za možgane pa tudi duha in telo. Je eden najučinkovitejših načinov odpravljanja stresa, pa je pokazala raziskava univerze iz Sussexa: ljudje so potem, ko so se poglobili v najljubše čtivo, v večjem zenu kot po poslušanju glasbe, na primer, ta učinek pa dosežemo že po šestih minutah. No, strokovnjaki so dokazali, da knjige s pozitivno naravnanostjo (denimo literatura za samopomoč) zares izboljšajo razpoloženje; najpomembnejši segment so izkušnje drugih, ki dajejo upanje, da se situacija vendarle lahko spremeni. Branje tudi blaži občutek osamljenosti.

Fikcija krepi empatijo: misteriji, pravljice, tudi kriminalni romani spodbujajo razvijanje sočutja do drugih, laže se vživimo v njihove probleme.
Branje pred spanjem je eden od odličnih načinov uspavanja, saj niža raven stresnega hormona v krvi. Poleg tega bomo z večernim branjem v možgane vtaknili najrazličnejše ideje, ki bodo spodbudile bogate sanje in pomagale tudi k razvoju ustvarjalnosti. Zlasti pomembno je, da starši berejo majhnim otrokom. Pravljice imajo uvod, jedro in zaključek, to pa je struktura, ki spodbuja naše možgane, da mislijo v nizu, povezuje vzroke, posledice in pomene, poudarjajo nevroznanstveniki in še, da naj bi to veščino usvojili že kot majhni.


Branje zahteva cele možgane; ko se izgubimo v dobri knjigi, ne spremljamo le zgodbe, ampak si predstavljamo tudi opisane pokrajine, zvoke in vonjave ter okuse, to pa aktivira različne predele možganov, v katerih se te izkušnje obdelujejo in tako ustvarijo nove živčne poti. Ali drugače: naši možgani simulirajo stvarne izkušnje, kot bi jih doživeli sami.