Brez kralja sredozemske kuhinje pri pici ne gre
Brez origana ni pice, potresemo ga po pečenem mladem krompirju, z njim obogatimo zelenjavne juhe in enolončnice, prileže se tudi k mesu in ribam
Odpri galerijo
Uporabljamo svežega in suhega, slednji je bolj aromatičen.
Origano je nepogrešljiva začimba v sredozemski kuhinji, kar ne preseneča, saj je njegova domovina ravno območje Sredozemlja, pa tudi zahodne Azije. Uporabljamo ga zlasti pri pripravi omak, polivk za testenine ter seveda pic. Origano dobro uspeva tudi na naših vrtovih, ne le na Primorskem, uspešno pa ga gojimo tudi v lončkih na okenskih policah ali balkonih. Pri določitvi origana imamo lahko težave, saj je močno podoben svojemu sorodniku majaronu, tako zelo, da ju večina težko loči, ne le po videzu rastline, temveč tudi po okusu – oba sta namreč nekoliko grenka in rahlo ostra, razlikujeta se le po detajlih. Majaron povleče na sladkasto, origano pa nekoliko bolj na pikantno z rahlim pridihom limone. Vsekakor pa ne bo nič narobe, če ju zamešamo, jedi bodo v vsakem primeru dobile prijeten okus. Pri obeh rastlinah uporabljamo tako list kot socvetja.
A vrnimo se k origanu, ki bo junija začel cveteti. Vso sezono lahko trgamo svežega, viške posušimo. Če nimamo svojega, ga kupimo, poleti na tržnici lahko dobimo tudi svežega. Sicer pa se uporablja predvsem posušen, saj ima občutno bolj izrazit vonj in okus v primerjavi s svežim. Kot smo že zapisali, ga najdemo v številnih italijanskih jedeh, pa tudi v kuhinjah drugod po svetu. Italijani ga brez izjeme potresajo po pici, imeniten je hrustljavo zapečen mladi krompir, ki ga povaljamo v origanu, pa tudi druge vrste zelenjave, na primer jajčevci, bučke, cvetača, fižol, korenje, pravzaprav težko najdemo vrsto, ki ga ne bi marala. Svežega ali sušenega dodajamo k juham, enolončnicam in posipamo po solatah. Zelo dobro se poda k mesnim in ribjim jedem, zlasti k pečenju na žaru. Dodajamo ga v marinade, s katerimi prepojimo meso ali ribe, preden jih spečemo na žaru ali v ponvi, iz svežega origana in peteršilja pa pripravimo pestu podobno omako, ki jo začinimo s čilijem in česnom. Omaka, ki je znana predvsem v Južni Ameriki, natančneje v Argentini, se imenuje chimichurri, ponudijo pa jo predvsem k mesu z žara in empanadam, majhnim prigrizkom iz krhkega testa. Poleg imenitnega okusa in vsestranske uporabnosti v kuhinji origano odlikujejo tudi zdravilne učinkovine, med drugim krepi imunski sistem in ima protivnetni učinek. Razlogov, da ga posejemo na vrtu ali v lončku, je torej več kot dovolj.
A vrnimo se k origanu, ki bo junija začel cveteti. Vso sezono lahko trgamo svežega, viške posušimo. Če nimamo svojega, ga kupimo, poleti na tržnici lahko dobimo tudi svežega. Sicer pa se uporablja predvsem posušen, saj ima občutno bolj izrazit vonj in okus v primerjavi s svežim. Kot smo že zapisali, ga najdemo v številnih italijanskih jedeh, pa tudi v kuhinjah drugod po svetu. Italijani ga brez izjeme potresajo po pici, imeniten je hrustljavo zapečen mladi krompir, ki ga povaljamo v origanu, pa tudi druge vrste zelenjave, na primer jajčevci, bučke, cvetača, fižol, korenje, pravzaprav težko najdemo vrsto, ki ga ne bi marala. Svežega ali sušenega dodajamo k juham, enolončnicam in posipamo po solatah. Zelo dobro se poda k mesnim in ribjim jedem, zlasti k pečenju na žaru. Dodajamo ga v marinade, s katerimi prepojimo meso ali ribe, preden jih spečemo na žaru ali v ponvi, iz svežega origana in peteršilja pa pripravimo pestu podobno omako, ki jo začinimo s čilijem in česnom. Omaka, ki je znana predvsem v Južni Ameriki, natančneje v Argentini, se imenuje chimichurri, ponudijo pa jo predvsem k mesu z žara in empanadam, majhnim prigrizkom iz krhkega testa. Poleg imenitnega okusa in vsestranske uporabnosti v kuhinji origano odlikujejo tudi zdravilne učinkovine, med drugim krepi imunski sistem in ima protivnetni učinek. Razlogov, da ga posejemo na vrtu ali v lončku, je torej več kot dovolj.
Posadimo ga na vrt ali v lonček. FOTOGRAFIJE: GETTY IMAGES
