Brez smrkanja in kašljanja

Čeprav za prehlade in gripe, ki so pogosta obolenja v jesensko-zimskem času, največkrat krivimo hladno vreme, pa to, kot kažejo številne raziskave, ne drži povsem. Da začnemo smrkati in kašljati in posledično tudi zbolimo, je največkrat posledica oslabljene telesne odpornosti.

Do nje pa pride, ker ne zaužijemo dovolj tekočine, svežega sadja in zelenjave in ker se manj gibljemo na svežem zraku ter se več zadržujemo v zaprtih prostorih. Prav v teh pa je prenos okužbe večji. Prehlad in gripa se ob vsem naštetem pogosteje pojavljata pri ljudeh, ki so utrujeni ali čustveno izčrpani.


Večina prehladov, ki spadajo med najpogostejše okužbe zgornjih dihal, se začne z bolečinami v žrelu. Oteženemu požiranju sledijo še izcedek iz nosu ali zamašen nos, kihanje, hripavost in suh kašelj, ki je sprva dražeč, nato pa se spremeni v produktivni kašelj, ko začnemo izkašljevati. Zaradi zamašenega nosu težko dihamo, ponoči pa je zato moten spanec.

Pomagamo si s fiziološko raztopino, uporaba te bi morala biti del vsakodnevne nege, ali pa z ustreznim pršilom za nos, ki ga dobimo v lekarni brez recepta. Tudi inhalacije so učinkovite; če nimamo inhalatorja, si eterično olje (evkalipta, poprove mete ali čajevca) kanemo v posodo z vrelo vodo, nad katero se nagnemo pokriti z brisačo. Zlasti pomembno je čiščenje nosu pri otrocih, če nos ni dobro očiščen, se lahko razvije vnetje ušes.


Veliko ljudi ne loči med prehladom in gripo. Slednja je zelo nalezljiva bolezen, povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Običajno jo spremlja povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Edina zanesljiva zaščita proti gripi je cepljenje. Povzročitelji so le trije virusi (tip A, B in C), vendar mutirajo, zato se moramo vsako leto znova cepiti.

V povprečju imamo 10-krat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo. Odrasli se povprečno prehladijo od dva- do štirikrat na leto, otroci pa od šest- do desetkrat na leto, zato je pomembno, da organizem čim bolj učvrstimo ter ga pripravimo na hladnejše temperature in obremenitve.

Tako zdravniki kot svetovalci zdravega življenja svetujejo, da prehrano obogatimo z živili, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, predvsem vitamina C, ter si privoščimo dovolj počitka. Pomembno je, da uporabljamo le papirnate robčke, si pogosto umivamo roke, zračimo prostore in zaužijemo dovolj (tople) tekočine. Poleg vode je priporočljivo piti kamilični, bezgov, lipov ali šipkov čaj.


Priporočljive so tudi čajne mešanice iz slezenovca, materine dušice, sladkega korena in komarčka. Na dihala blagodejno deluje tudi prsni čaj, ki je mešanica več zelišč in si ga v teh dneh privoščimo vsak dan. Čaje je najbolje piti brez sladkorja, dodamo jim lahko sok limone ali pomaranče. Če brez sladila ne moremo, dodamo med. Tudi sicer si lahko privoščimo žlico medu na dan. Med in pridelki ter pripravki iz njega so namreč zelo učinkoviti za krepitev imunskega sistema in povrnitev zdravja.

Da je med zelo koristen in bi ga morali uživati vsak dan, saj pomaga pri številnih zdravstvenih tegobah, je v knjižici Zdravnik svetuje, ki jo je izdala Čebelarska zveza Slovenije, zapisal že prim. Peter Kapš, dr. med. Koristen je pri preprečevanju najrazličnejših težav; koristi bolnikom z akutnimi virusnimi boleznimi, kot so prehlad, gripa, angina, laringitis, tudi tistim, ki so bolni na dihalih, imajo pljučnico, bronhitis, astmo.


Zdravju koristijo tudi številni pripravki, kot so med z dodatkom cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa, tudi z dodatkom kakava, cimeta, oreščkov, suhega sadja, liofiliziranega suhega sadja in soka rdeče pese, smrekovih vršičkov.