Brez železa, brez energije
Razloge za slabokrvnost lahko iščemo tudi v prehrani, najpogosteje je posledica pomanjkanja železa, vitamina B12 in folata.
Odpri galerijo
Najbolj izpostavljene so ženske v rodni dobi. FOTO: Guliver/Getty Images
Kadar začne v krvi primanjkovati rdečih krvničk oziroma eritrocitov, se pojavi slabokrvnost. Naloga teh celic namreč je, da telo preskrbijo s kisikom. Pogost razlog so razne infekcije, avtoimune bolezni, zdravila, izpostavljenost strupenim kemikalijam, saj telo takrat preprosto ne proizvede dovolj krvnih celic.
Drugi razlog je pospešeno propadanje rdečih krvničk, kar pomeni, da se celice razgrajujejo hitreje, kot lahko nastajajo v kostnem mozgu. Tudi vsaka vrsta krvavitve s seboj prinese izgubo večje količine krvnih celic in železa.
Glede na vzrok ločimo več vrst slabokrvnosti. Najpogostejša je anemija zaradi pomanjkanja železa, pravi Varineja Drašler, diplomirana inženirka živilstva in prehrane z Zavoda SpoznajPrehrano. »Sideroblastna anemija je prav tako povezana z železom, vendar ne vključuje njegovega pomanjkanja, ampak se mineral nepravilno veže v hemoglobin, zaradi česar je moten prenos kisika. Še ena bolj znanih je megaloblastna anemija, posledica pomanjkanja vitamina B12 in folata.«
Najpogostejši simptomi slabokrvnosti so pomanjkanje energije, utrujenost, občutek šibkosti, bleda polt, razdražljivost, glavoboli, motnje termoregulacije, motnje delovanja ščitnice, oslabljenost imunskega sistema ter nepravilen srčni utrip. Za slabokrvne ljudi so že običajna vsakodnevna opravila napor in povzročajo zadihanost, pravi Varineja Drašler in doda, da so simptomi sprva blažji in jih lahko hitro spregledamo, z napredovanjem bolezenskega stanja pa se tudi ti poslabšajo.
Sicer poznamo še druge vrste slabokrvnosti, ki so posledica različnih bolezni, motnje transporta železa, premajhnega nastanka ali pospešenega propadanja krvnih celic. Kot pravi sogovornica, druga delitev slabokrvnosti temelji na velikosti krvnih celic. »Glede na povprečni volumen celic ločimo mikrocitno, normocitno in makrocitno anemijo.«
Najpogostejša oblika slabokrvnosti je tista, ki se pojavi zaradi pomanjkanja železa, in ta je neposredno povezana s prehrano. Pomanjkanje železa je eno najpogostejših pomanjkanj mineralov, za njim trpi več kot dve milijardi ljudi po svetu oziroma 30 odstotkov prebivalstva. Najbolj izpostavljene so ženske v rodni dobi. Razlog so mesečne krvavitve, saj vsaka izguba krvi s seboj prinese izgubo večje količine krvnih celic in železa.
Pri ženskah se to dogaja nenehno, v povprečju vsake štiri tedne. Potrebe po železu se povečajo med nosečnostjo in dojenjem, zato lahko ob neprilagojenem vnosu hitro pride do pomanjkanja, pravi Drašlerjeva in opozori, da morajo biti pozorni tudi tisti, ki ne uživajo mesa. »Pri vegetarijancih se možnost za pomanjkanje nekoliko poveča, saj je meso najboljši vir dobro razpoložljivega železa. Tveganju so podvrženi tudi otroci, vrhunski športniki in redni krvodajalci.«
Kot rečeno, je pogosta tudi megaloblastna anemija. »V tem primeru posamezniku primanjkuje vitamina B12 in folata: glavni vir vitamina B12 so meso in mesni izdelki, zato je pomanjkanje najbolj verjetno pri veganih, vegetarijancih in drugih, ki tega iz različnih razlogov ne uživajo.«
Z uživanjem živil, ki vsebujejo železo, lahko preprečimo slabokrvnost. FOTO: Guliver/Getty Images
Več oblik
Glede na vzrok ločimo več vrst slabokrvnosti. Najpogostejša je anemija zaradi pomanjkanja železa, pravi Varineja Drašler, diplomirana inženirka živilstva in prehrane z Zavoda SpoznajPrehrano. »Sideroblastna anemija je prav tako povezana z železom, vendar ne vključuje njegovega pomanjkanja, ampak se mineral nepravilno veže v hemoglobin, zaradi česar je moten prenos kisika. Še ena bolj znanih je megaloblastna anemija, posledica pomanjkanja vitamina B12 in folata.«
Najpogostejši simptomi slabokrvnosti so pomanjkanje energije, utrujenost, občutek šibkosti, bleda polt, razdražljivost, glavoboli, motnje termoregulacije, motnje delovanja ščitnice, oslabljenost imunskega sistema ter nepravilen srčni utrip. Za slabokrvne ljudi so že običajna vsakodnevna opravila napor in povzročajo zadihanost, pravi Varineja Drašler in doda, da so simptomi sprva blažji in jih lahko hitro spregledamo, z napredovanjem bolezenskega stanja pa se tudi ti poslabšajo.
Sicer poznamo še druge vrste slabokrvnosti, ki so posledica različnih bolezni, motnje transporta železa, premajhnega nastanka ali pospešenega propadanja krvnih celic. Kot pravi sogovornica, druga delitev slabokrvnosti temelji na velikosti krvnih celic. »Glede na povprečni volumen celic ločimo mikrocitno, normocitno in makrocitno anemijo.«
Slabokrvnost in prehrana
Najpogostejša oblika slabokrvnosti je tista, ki se pojavi zaradi pomanjkanja železa, in ta je neposredno povezana s prehrano. Pomanjkanje železa je eno najpogostejših pomanjkanj mineralov, za njim trpi več kot dve milijardi ljudi po svetu oziroma 30 odstotkov prebivalstva. Najbolj izpostavljene so ženske v rodni dobi. Razlog so mesečne krvavitve, saj vsaka izguba krvi s seboj prinese izgubo večje količine krvnih celic in železa.
30 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi za pomanjkanjem železa.
Pri ženskah se to dogaja nenehno, v povprečju vsake štiri tedne. Potrebe po železu se povečajo med nosečnostjo in dojenjem, zato lahko ob neprilagojenem vnosu hitro pride do pomanjkanja, pravi Drašlerjeva in opozori, da morajo biti pozorni tudi tisti, ki ne uživajo mesa. »Pri vegetarijancih se možnost za pomanjkanje nekoliko poveča, saj je meso najboljši vir dobro razpoložljivega železa. Tveganju so podvrženi tudi otroci, vrhunski športniki in redni krvodajalci.«
Kot rečeno, je pogosta tudi megaloblastna anemija. »V tem primeru posamezniku primanjkuje vitamina B12 in folata: glavni vir vitamina B12 so meso in mesni izdelki, zato je pomanjkanje najbolj verjetno pri veganih, vegetarijancih in drugih, ki tega iz različnih razlogov ne uživajo.«
