NOVOST
Brezplačno cepljenje proti gripi
Je eden najbolj učinkovitih ukrepov proti okužbi, pripomore pa tudi k lažjemu poteku bolezni.
Odpri galerijo
V letošnjem jesensko-zimskem obdobju covid-19 ne bo edina grožnja za javno zdravje, smo namreč tudi v obdobju gripe. Za njo vsako leto zboli okoli 15 odstotkov populacije. Strokovnjaki pozivajo k cepljenju: ne le ranljivih skupin, ampak vseh. V ambulantah NIJZ po vsej Sloveniji se bo začelo v ponedeljek, 19. oktobra, cepiti pa se bo mogoče tudi pri osebnih zdravnikih. Ravno sprejeti peti protikoronski zakon vsem vključenim v zdravstveno zavarovanje ponuja možnost brezplačnega cepljenja proti sezonski gripi.
Čeprav odmerek ne prepreči vseh primerov okužb, pa cepljeni ljudje zbolijo za blažjo obliko, redkeje potrebujejo sprejem v bolnišnico in so pri njih redkejši sekundarni bakterijski zapleti. »Večina, ki jih zdravimo v bolnišnicah, predvsem tistih, ki potrebujejo sprejem v enoto intenzivne terapije, ni cepljenih proti gripi. Več smrtnih primerov je med starejšimi, ki imajo pridružene bolezni, in je njihovo splošno stanje slabo. Vendar imamo vsako leto tudi mlajše bolnike brez pridruženih bolezni. Žal tudi v tej skupini vsako leto kdo umre, torej smrtni primeri niso samo med starejšimi,« poudarja infektologinja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Največ okužb z gripo je med otroki in mladostniki. Pri okoli četrtini sicer zdravih otrok pride v poteku bolezni do zapletov, tudi nevroloških, je dejal pediater Denis Baš, dr. med., vodja pediatrične ambulante na Juventina clinic Ljubljana ter podpredsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. »Pri šolarjih so pogoste vrtoglavice in izguba zavesti, predšolski otroci imajo pogosteje vročinske krče. Pogosto se ob gripi pojavijo zapleti, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje,« pojasnjuje pediater.
Kot rečeno je najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužbe z gripo in vseh neugodnih posledic, vključno s hospitalizacijo in smrtnostjo, cepljenje, poudarja Veninšek: »Gripe ne bomo preprečili pri vsakem posamezniku, bomo pa pomembno zmanjšali tveganje za okužbo, v primeru okužbe pa bo potek bolezni bolj ugoden. Tako zmanjšamo tveganje za bolezen za do 60 odstotkov, odvisno od sezone.«
Cepivo je varno in preverjeno, po enaki metodologiji ga izdelujejo že vrsto let. Ker ni živo, po njem ne moremo zboleti. Praviloma so tudi neželeni učinki blagi. Vedno je dobro prehiteti virus in se zaščititi takoj, ko je cepivo na voljo, pravi Baš in še, da se cepljenje izplača, dokler traja sezona gripe. Protitelesa se razvijejo po 10 do 14 dneh in nas varujejo približno pol leta.
Čeprav odmerek ne prepreči vseh primerov okužb, pa cepljeni ljudje zbolijo za blažjo obliko, redkeje potrebujejo sprejem v bolnišnico in so pri njih redkejši sekundarni bakterijski zapleti. »Večina, ki jih zdravimo v bolnišnicah, predvsem tistih, ki potrebujejo sprejem v enoto intenzivne terapije, ni cepljenih proti gripi. Več smrtnih primerov je med starejšimi, ki imajo pridružene bolezni, in je njihovo splošno stanje slabo. Vendar imamo vsako leto tudi mlajše bolnike brez pridruženih bolezni. Žal tudi v tej skupini vsako leto kdo umre, torej smrtni primeri niso samo med starejšimi,« poudarja infektologinja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Ranljivi starejši, bolni otroci
Starejši so posebno ranljivi zaradi svoje krhkosti. »V primerjavi s čvrstimi posamezniki krhkost za dva- do trikrat poveča tveganje za smrt. Vsi, ki smo preboleli gripo, se spomnimo, da smo se takrat počutili zelo slabo, bili smo onemogli, brez apetita, skratka resno bolni. Gripa povzroča pomemben stres za naše telo in breme je lahko v kontekstu krhkosti preveliko,« opozarja vodja Centra za geriatrično medicino na Interni kliniki UKC Ljubljana, internist Gregor Veninšek, dr. med.Največ okužb z gripo je med otroki in mladostniki. Pri okoli četrtini sicer zdravih otrok pride v poteku bolezni do zapletov, tudi nevroloških, je dejal pediater Denis Baš, dr. med., vodja pediatrične ambulante na Juventina clinic Ljubljana ter podpredsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. »Pri šolarjih so pogoste vrtoglavice in izguba zavesti, predšolski otroci imajo pogosteje vročinske krče. Pogosto se ob gripi pojavijo zapleti, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje,« pojasnjuje pediater.
Kot rečeno je najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužbe z gripo in vseh neugodnih posledic, vključno s hospitalizacijo in smrtnostjo, cepljenje, poudarja Veninšek: »Gripe ne bomo preprečili pri vsakem posamezniku, bomo pa pomembno zmanjšali tveganje za okužbo, v primeru okužbe pa bo potek bolezni bolj ugoden. Tako zmanjšamo tveganje za bolezen za do 60 odstotkov, odvisno od sezone.«
Cepivo je varno in preverjeno, po enaki metodologiji ga izdelujejo že vrsto let. Ker ni živo, po njem ne moremo zboleti. Praviloma so tudi neželeni učinki blagi. Vedno je dobro prehiteti virus in se zaščititi takoj, ko je cepivo na voljo, pravi Baš in še, da se cepljenje izplača, dokler traja sezona gripe. Protitelesa se razvijejo po 10 do 14 dneh in nas varujejo približno pol leta.