Časa zmanjkuje, vsak dan umre 4000 ljudi

Ura tiktaka, zmanjkuje nam časa za ukrepanje in izpolnjevanje zavez za izkoreninjenje tuberkuloze, je ob nedavnem svetovnem dnevu opozorila Svetovna zdravstvena organizacija, ki opozarja, da je novi koronavirus marsikje onemogočil dostop do zdravstvenih storitev in ustrezne obravnave bolnikov s tuberkulozo.

Tuberkuloza, ki je znana tudi kot jetika ali sušica, je nalezljiva bolezen pljuč, ki prizadene predvsem pljuča in pogosto poteka kronično, s številnimi zapleti, lahko vodi tudi v smrt; pojavi se lahko v kateri koli življenjski dobi človeka, na svetu pa zaradi nje vsak dan umre skoraj 4000 ljudi in zboli približno 28.000; z bacili tuberkuloze je na svetu okuženih 1,7 milijarde ljudi, vsako leto jih umre od dva do tri milijone, predvsem v državah v razvoju.

Kot rečeno, je najbolj znana pljučna oblika tuberkuloze, ki jo zaznamujejo kašelj, bolečina v prsnem košu, malo povišana telesna temperatura, ki traja več kot tri tedne, lahko tudi izkašljevanje krvi, znojenje, otečene bezgavke, utrujenost, izguba telesne teže. V večini primerov se širi kapljično, s kašljanjem okuženih oziroma bolnikov. Ob tem se v zrak sproščajo drobne kapljice, ki vsebujejo bacil. Ob vdihovanju okuženega zraka se bacil najpogosteje naseli v spodnjih delih pljuč.

Poznamo pa tudi zunajpljučno tuberkulozo, pri kateri so simptomi odvisni od prizadetega organa. »Slovenija na srečo spada med države z zelo nizkim število bolnikov, v zadnjih letih je iz leta v leto manjše. To je tudi posledica izjemno dobrega nadzora nad boleznijo in odlične dostopnosti do zdravljenja,« je poudaril Janez Toni, mag. farm., vodja lekarne Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.


A vsa prizadevanja je zasenčila pandemija covida-19, je zaskrbljena Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine, vodja Oddelka za tuberkulozo Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in vodja Nacionalnega registra za tuberkulozo: »Ocenjuje se, da bo globalna pandemija povzročila dolgotrajno povečano breme tuberkuloze v svetu zaradi motenj v zdravstvenih storitvah, pozni diagnostiki in zdravljenju bolnikov s tuberkulozo. V naslednjih petih letih se bosta za 50 odstotkov zmanjšali odkritje in uspešno zdravljenje primerov tuberkuloze in s tem povečalo pojavljanje bolezni ter smrti zaradi tuberkuloze. V Sloveniji smo v 2020., v vseh četrtinah leta, ugotovili manj prijavljenih primerov bolezni glede na prejšnja leta. To ni posledica uspešne eliminacije in koristi socialnega distanciranja, ampak predvsem slabših zdravstvenih storitev, predvsem v pomenu manjše dostopnosti do zdravnika, zapoznele diagnostike in poznejšega začetka zdravljenja tuberkuloze med pandemijo.«
 

Zdravljenje je za večino uspešno

Svetovno prizadevanje za boj proti tuberkulozi je od leta 2000 rešilo približno 63 milijonov življenj, izkoreninjenje bolezni pa je zaradi pandemije znova oddaljeno, opozarjajo strokovnjaki. »Pri nas se pri obravnavi tuberkuloze soočamo s specifičnimi razmerami, saj za to boleznijo zbolevajo pretežno bolniki iz rizičnih skupin, kot so starostniki, odvisniki od alkohola in prepovedanih substanc ter begunci in migranti,« pove Maruša Ahačič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici – Zvezi.


Tuberkuloza še vedno ostaja najpogostejša nalezljiva bolezen v svetu in še vedno spada med deset najpogostejših vzrokov smrti svetovnega prebivalstva, nadaljuje sogovornica s Klinike Golnik: »Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2019 v svetu na novo ugotovljenih 10 milijonov primerov te bolezni, za pol milijona je kriv povzročitelj, ki ni občutljiv za standardna protituberkulozna zdravila. Hkrati jih je bilo osem odstotkov okuženih z virusom HIV, zaradi tuberkuloze in njenih posledic pa je 2019. umrlo 1,4 milijona ljudi.« Podatki za Slovenijo kažejo, da pri nas najpogosteje zbolevajo starejši od 65 let, nekoliko pogosteje moški, bolniki s sladkorno boleznijo, dolgoletni kadilci, nezaposleni ali odvisni od alkohola, pa tudi precej priseljencev.


Vsako leto nekaj primerov odkrijejo iz pregleda stikov z bolniki, pojasnjuje Svetinova: »V nasprotju z drugimi evropskimi državami pa smo imeli v Sloveniji v zadnjem desetletju relativno malo bolnikov s tuberkulozo, ki so bili sočasno intravenski uživalci drog ali okuženi z virusom HIV, prav tako je bilo malo tuberkuloze med brezdomci, begunci in zaporniki. Tudi pri otrocih je bolezen redka.« Zdravljenje je uspešno za večino, smrtnost pa je v Sloveniji nizka in primerljiva s smrtnostjo v preostalih razvitih evropskih državah. »V zadnjih desetih letih je zaradi same tuberkuloze umrlo 6 odstotkov vseh bolnikov. V zadnjem desetletju je 65 odstotkov bolnikov, ki smo jih zdravili zaradi tuberkuloze, umrlo zaradi druge bolezni, najpogosteje zaradi bolezni obtočil, dihal ali rakavega obolenja,« še pojasnjuje zdravnica s Klinike Golnik in pristavlja, da je zdravljenje dolgotrajno: »Bolezen se zdravi s protituberkuloznimi zdravili, ki jih je treba prejemati redno, več mesecev. Poleg tega je pomemben zdrav življenjski slog, z uživanjem energijsko bogate hrane in opustitvijo škodljivih navad. Če bolezen zgodaj ugotovimo in so bacili občutljivi za protituberkulozna zdravila, je bolezen popolnoma ozdravljiva. Ko pa učinkovitih zdravil ni na voljo ali so bacili odporni proti zdravilom, bolezen počasi napreduje in je v petih letih smrtna pri več kot polovici primerov.«


Zdrav življenjski slog v boju proti tuberkulozi priporoča tudi vodja lekarne Klinike Golnik, ki svetuje: »Bolezni se ubranimo in izognemo z zdravim življenjskim slogom, raznovrstno prehrano, ustrezno osebno higieno, redno telesno dejavnostjo, dovolj kakovostnega spanca in dodatno pazljivostjo, če potujemo v države, kjer je aktivna tuberkuloza pogosta. To se države Latinske Amerike, Afrike in nekaterih delov Azije.«