BLANŠIRANJE
Če imamo doma veliko zelenjave, je tu način, kako jo spraviti za ozimnico
S tem postopkom najpogosteje za kratek čas prevremo zelenjavo in jo tako pripravimo na globoko zamrzovanje; enako gobe in kosti.
Odpri galerijo
Blanširanje je postopek, pri katerem določeno živilo krajši čas kuhamo v vreli tekočini, bodisi vodi bodisi maščobi, ali ga soparimo. Nameni za to različni, najpogosteje prevremo določene vrste zelenjave, preden jih spravimo v zamrzovalnik. Čas blanširanja je odvisen od zelenjave, stročji fižol in korenje potrebujeta nekaj minut, medtem ko špinačo potopimo v vrelo vodo največ za minuto. V vreli vodi zelenjava izgubi nekaj dragocenih vitaminov in mineralov, zato naj bo čas kuhanja čim krajši, še bolje pa je, če zelenjavo soparimo.
Z blanširanjem se zmehča, zato jo je lažje zapakirati v vrečke ali posode, poleg tega ohrani naravno barvo. Prav tako pred zamrzovanjem prevremo sveže gobe. Ker je čas kuhanja različen, vsako vrsto zelenjave blanširamo posebej, potem pa jo nemudoma potopimo v mrzlo vodo, da se čim prej ohladi. S tem namreč ustavimo postopek mehčanja. Uporabljene vrele vode ne zavržemo, prelijemo jo v steklenice in pozneje uporabimo kot jušno osnovo. Ohlajeno in osušeno zelenjavo spravimo v embalažo.
Nekatere vrste zelenjave blanširamo zato, da jih je lažje lupiti, to velja na primer za paradižnik, ki ga nameravamo skuhati v mezgo ali omako in ne maramo sledi lupine. Enako storimo z mandlji, ki jih želimo olupiti.
Postopek je uporaben tudi pri jušnih kosteh, s katerih tako lažje odstranimo hrustanec in loj, ki ga nočemo kuhati v juhi. Če se bo juha kuhala iz očiščenih kosti, bo bistrejša in seveda manj mastna. Suhomesne izdelke, na primer prekajeno šunko ali klobase, pa s tem postopkom nekoliko razsolimo, kar je koristno, saj so običajno preslane. Zato prvo vodo, v kateri so vrele nekaj minut, odlijemo in za kuhanje dolijemo svežo.
Morda ste se kdaj vprašali, zakaj je v trgovini kupljen pomfrit ocvrt prej kot tisti, ki ga sami narežemo in svežega vržemo v olje. Odgovor se skriva v blanširanju, ki ga v tem primeru opravijo v vrelem olju. Če smo pozorni, je industrijsko pripravljen krompirček masten, dokončamo pa ga tako, da ga le še hrustljavo zapečemo v vrelem olju. Najbrž je odveč pripomba, da dvakrat z maščobo prepojen krompirček ni na seznamu zdrave hrane.
Z blanširanjem se zmehča, zato jo je lažje zapakirati v vrečke ali posode, poleg tega ohrani naravno barvo. Prav tako pred zamrzovanjem prevremo sveže gobe. Ker je čas kuhanja različen, vsako vrsto zelenjave blanširamo posebej, potem pa jo nemudoma potopimo v mrzlo vodo, da se čim prej ohladi. S tem namreč ustavimo postopek mehčanja. Uporabljene vrele vode ne zavržemo, prelijemo jo v steklenice in pozneje uporabimo kot jušno osnovo. Ohlajeno in osušeno zelenjavo spravimo v embalažo.
S prevretjem zelenjave uničimo encime, zaradi katerih bi se zamrznjena lahko pokvarila.
Nekatere vrste zelenjave blanširamo zato, da jih je lažje lupiti, to velja na primer za paradižnik, ki ga nameravamo skuhati v mezgo ali omako in ne maramo sledi lupine. Enako storimo z mandlji, ki jih želimo olupiti.
Postopek je uporaben tudi pri jušnih kosteh, s katerih tako lažje odstranimo hrustanec in loj, ki ga nočemo kuhati v juhi. Če se bo juha kuhala iz očiščenih kosti, bo bistrejša in seveda manj mastna. Suhomesne izdelke, na primer prekajeno šunko ali klobase, pa s tem postopkom nekoliko razsolimo, kar je koristno, saj so običajno preslane. Zato prvo vodo, v kateri so vrele nekaj minut, odlijemo in za kuhanje dolijemo svežo.
Morda ste se kdaj vprašali, zakaj je v trgovini kupljen pomfrit ocvrt prej kot tisti, ki ga sami narežemo in svežega vržemo v olje. Odgovor se skriva v blanširanju, ki ga v tem primeru opravijo v vrelem olju. Če smo pozorni, je industrijsko pripravljen krompirček masten, dokončamo pa ga tako, da ga le še hrustljavo zapečemo v vrelem olju. Najbrž je odveč pripomba, da dvakrat z maščobo prepojen krompirček ni na seznamu zdrave hrane.