To storite in otroci bodo šli raje na izlete
Ljubezen do gibanja na prostem je odlična popotnica, ki jo lahko damo otroku. Čeprav nam bo za to v odraslih letih nedvomno hvaležen, na prvih sprehodih in pohodniških izletih ne pričakujte zahvale. Prej zvrhano mero pritožb, češ da so lačni, žejni, utrujeni, da jih bolijo noge, da se jim preprosto ne da. Toda brez muje se še čevelj ne obuje. Če boste v načrtovanje prvih izletniških izkušenj vložili nekaj truda, energije in domiselnih trikov, s katerim tudi povsem navaden sprehod spremenite v izjemno doživetje, bodo otroci hitro odkrili čar gibanja v naravi in vas na koncu morda celo sami prosili, da greste spet v gozd, v hribe ali kam drugam.
Prvo vodilo, ki se ga je nujno držati, je, da izlet prilagodite otroku, torej njegovi starosti in telesni pripravljenosti. Začnite s krajšimi in manj napornimi turami, lahko tudi zgolj za kakšno uro in po ravnem. Pri tem poskušajte poiskati čim bolj razgibano pot, hitrost prilagodite otroku. Zato se pripravite na nenehne postanke za malice in raziskovanja, čeprav bo to morda manjša preizkušnja za vaše živce.
Če ne želite hoje otroku priskutiti, hoja pač ne sme biti zgolj hoja. Biti mora pustolovščina, prepletena z igrami in raziskovanjem. In čeprav otroku običajno morda ne dovolite, da bi dolge ure buljil v pametni telefon, slednjega morda niti še nima, lahko tokrat naredite izjemo. Aplikacija za navigacijo, kakšen preprostejši virtualni zemljevid, je odlična priložnost, da se otrok uči branja zemljevidov in navigacije, obenem pa se bo čutil tudi pomembnega, da je on tisti, ki vodi.
Seveda ste pri tem lahko (za okus mladostnikov) nekoliko arhaični in otroke učite branja čisto pravega zemljevida. To seveda velja za nekoliko starejše. Z mlajšimi – čeprav bo to verjetno zabavno tudi za šolarje – pa se na poti, ki jo poznate, lahko igrate igro verjetnosti. Vselej ko v gozdu pridete do razpotja, naj otrok vrže kovanec, grb ali glava pa nato odloči, ali zvijete levo ali desno.
Vključimo izzive
Narava je prava zakladnica malih čudes. Izkoristite to! Otrok naj s seboj vzame škatlico, v katero naj spravi majhne zaklade narave, ki jih odkrije na poti. V nahrbtnik lahko spravite tudi povečevalno steklo in si med »premori« vzamete čas za lov na žužke in druge drobcene stvari. Tako približana »divjina« bo otroka nedvomno navdušila. Vsa ta odkritja in opažanja lahko po koncu izleta otrok zapiše in nariše v svoj dnevnik izletov: kje ste bili, kaj ste videli, nariše lahko tisto, kar mu je bilo najbolj všeč. Otrokom pri tem verjetno ne bo zmanjkalo idej.
Otroci imajo praviloma radi izzive, saj se radi dokažejo. Zakaj jih ne bi vključili v naš dan v naravi? Ali lahko preplezaš tisto drevo? Kako hitro si na vrhu tistega hribčka? Kdo bo prvi našel cvetlico z modrim cvetom? Tovrstni izzivi so lahko odlična motivacija. Kot tudi, če mu izročimo fotoaparat (ali pametni telefon s kamero) z nalogo, da na poti ujame določene motive, lahko zelo določene (ozelenjeno drevo, štor, cvetlico, lužo) ali pa nekoliko bolj metaforične (slikaj nekaj, kar te na sprehodu zabava, nekaj umazanega, nekaj mehkega).
Tudi otroci naj imajo svoj nahrbtnik, pa čeprav imajo v njem le čokoladico in sendvič.
Pri načrtovanju in izvedbi izleta je podkupnina dovoljena. Zato sklenite izlet s piknikom v naravi, sladoledom doma ali čim podobnim, kar gre otroku v slast ali v čemer uživa. Če bo konec uživaški, si bodo v teh tonih namreč zapomnili ves dan.
