TOM TELEFON
Če potrebujete pomoč, ne oklevajte, poiščite pogovor in oporo
TOM telefon ima pomembno vlogo tudi v času epidemije; povečal se je odstotek kontaktov na temo družinskih odnosov, psihičnih težav, zlorab in celo misli na samomor.
Odpri galerijo
Darja Groznik, predsednica ZPMS, je predstavila delovanje TOM telefona. FOTO: Alenka Kociper
Odprtje razstave z naslovom Odgovor je pogovor ob 30-letnici TOM telefona sovpada s tednom otroka, ki ga zaznamujemo od 5. do 11. oktobra. Razstava poleg TOM telefona prikazuje razvoj telekomunikacijske in informacijske tehnologije od leta 1990 do danes, ne nazadnje brez tehnologije niti TOM telefona ne bi bilo.
Ta je začel delovati v času, ko tudi stacionarni telefoni niso bili samoumevni, uporabljali smo še telefonske govorilnice. Tako si lahko na razstavi ogledamo tudi nekaj legendarnih modelov Iskrinih telefonov, med njimi tudi priljubljeni fitipaldi - iskra ETA 80.
TOM telefon je nastal na pobudo Komisije za otrokove pravice pri ZPMS in je otrokom ponudil novo, anonimno obliko stika z zaupanja vrednimi osebami. Kot nam je povedala Darja Groznik, predsednica ZPMS, je »glavna naloga TOM telefona nudenje čustvene opore otrokom in madostnikom. Pri tem gre lahko za premagovanje stisk, lahko pa zgolj za potešitev radovednost ali premagovanje sramu, da bi vprašali koga za nasvet«. Koncept so razvile psihologinja in socialna delavka dr. Gabi Vogrinčič, razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek in psihologinja dr. Ida Hojnik, ki so program kot mentorice prvo leto tudi izvajale, potem so se jim pridružili izšolani prostovoljci, ki so še danes močan steber TOM telefona.
Psihoterapevt dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne zveze TOM telefon, pravi, da v osmih skupinah na različnih lokacijah po Sloveniji stalno deluje okoli 130 prostovoljcev, poleg študentov tudi svetovalni in socialni delavci pa tudi upokojenci. »Za prostovoljce organiziramo mesečna srečanja s supervizorjem in letna usposabljanja, na katerih se seznanijo z novostmi, utrdijo dobre prakse, se spoprimejo s kakšnimi težkimi izkušnjami,« nadaljuje dr. Mrgole in dodaja, da nekateri prostovoljci delujejo več desetletij, nekateri nekaj let, vselej pa jih je ravno prav, da delo teče nemoteno.
Skupno število klicev, ki so se nabrali v 30 letih, je že preseglo 800.000, kar pomeni, da so uporabniki TOM telefon dobro sprejeli in ga potrebujejo. Število klicev je seveda naraščalo z razvojem tehnologij, zlasti ko so otroci dobili lastne telefone, ki jim omogočajo več zasebnosti. Razvoj interneta je prinesel mnogo koristi pa tudi pasti in nove oblike nasilja, pri TOM telefonu pa so se na nove tehnologije hitro odzvali. Tako od leta 2007 deluje tudi spletni informacijski portal (www.e-tom.si), kjer dobijo mladi več informacij o temah, ki so v telefonskem svetovanju najbolj izpostavljene.
Pomembno vlogo TOM telefon igra tudi v času epidemije covida-19, saj je karantena mnoge otroke in mladostnike pahnila v psihično stisko. Med šolanjem na daljavo so bili denimo prikrajšani za fizične kontakte, ki so zanje zelo pomembni, povečalo se je nasilje v družini. »Število klicev se je najprej zmanjšalo, saj otroci in mladostniki niso imeli svojega intimnega prostora. To pa seveda ne pomeni, da se je potreba po pogovoru zmanjšala, prav nasprotno, zato so se pogovori preselili na splet, na spletno pošto in spletni klepet,« pravi Darja Groznik, ki še navaja, da bistvena vprašanja, ki jih zastavljajo otroci in mladostniki, vseskozi ostajajo podobna, to pa so zimzelene teme, povezane z odraščanjem.
Skrb vzbujajoče pa je, da se je letos marca in aprila, v času karantene, občutno povečal odstotek kontaktov na temo družinskih odnosov, psihičnih težav, zlorab in celo misli na samomor, je zaskrbljena Groznikova, prepričana, da TOM telefon »pooseblja tisto, kar je v medčloveških odnosih ključno: zaupanje, poslušanje, svetovanje, pogovor in nudenje opore, ko je ta potrebna«.
Razstava Odgovor je pogovor bo v Muzeju pošte in telekomunikacij odprta do 4. julija prihodnje leto. FOTO: Alenka Kociper
Ta je začel delovati v času, ko tudi stacionarni telefoni niso bili samoumevni, uporabljali smo še telefonske govorilnice. Tako si lahko na razstavi ogledamo tudi nekaj legendarnih modelov Iskrinih telefonov, med njimi tudi priljubljeni fitipaldi - iskra ETA 80.
TOM telefon je nastal na pobudo Komisije za otrokove pravice pri ZPMS in je otrokom ponudil novo, anonimno obliko stika z zaupanja vrednimi osebami. Kot nam je povedala Darja Groznik, predsednica ZPMS, je »glavna naloga TOM telefona nudenje čustvene opore otrokom in madostnikom. Pri tem gre lahko za premagovanje stisk, lahko pa zgolj za potešitev radovednost ali premagovanje sramu, da bi vprašali koga za nasvet«. Koncept so razvile psihologinja in socialna delavka dr. Gabi Vogrinčič, razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek in psihologinja dr. Ida Hojnik, ki so program kot mentorice prvo leto tudi izvajale, potem so se jim pridružili izšolani prostovoljci, ki so še danes močan steber TOM telefona.
Dr. Albert Mrgole je predsednik Nacionalne zveze TOM in soavtor zbornika Ker nam je mar. FOTO: Alenka Kociper
Psihoterapevt dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne zveze TOM telefon, pravi, da v osmih skupinah na različnih lokacijah po Sloveniji stalno deluje okoli 130 prostovoljcev, poleg študentov tudi svetovalni in socialni delavci pa tudi upokojenci. »Za prostovoljce organiziramo mesečna srečanja s supervizorjem in letna usposabljanja, na katerih se seznanijo z novostmi, utrdijo dobre prakse, se spoprimejo s kakšnimi težkimi izkušnjami,« nadaljuje dr. Mrgole in dodaja, da nekateri prostovoljci delujejo več desetletij, nekateri nekaj let, vselej pa jih je ravno prav, da delo teče nemoteno.
Razstava in zbornikOb 30-letnici delovanja telefona za otroke in mladostnike TOM telefon so v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu (ta deluje v sklopu Tehniškega muzeja Slovenije) odprli občasno razstavo, hkrati pa predstavili zbornik Ker nam je mar. Namenjen je odraslim, ki se ukvarjajo z otroki, avtorji pa se posvečajo vprašanju, kako lahko odrasli učimo otroke empatične odzivnosti.
Skupno število klicev, ki so se nabrali v 30 letih, je že preseglo 800.000, kar pomeni, da so uporabniki TOM telefon dobro sprejeli in ga potrebujejo. Število klicev je seveda naraščalo z razvojem tehnologij, zlasti ko so otroci dobili lastne telefone, ki jim omogočajo več zasebnosti. Razvoj interneta je prinesel mnogo koristi pa tudi pasti in nove oblike nasilja, pri TOM telefonu pa so se na nove tehnologije hitro odzvali. Tako od leta 2007 deluje tudi spletni informacijski portal (www.e-tom.si), kjer dobijo mladi več informacij o temah, ki so v telefonskem svetovanju najbolj izpostavljene.
Pomembno vlogo TOM telefon igra tudi v času epidemije covida-19, saj je karantena mnoge otroke in mladostnike pahnila v psihično stisko. Med šolanjem na daljavo so bili denimo prikrajšani za fizične kontakte, ki so zanje zelo pomembni, povečalo se je nasilje v družini. »Število klicev se je najprej zmanjšalo, saj otroci in mladostniki niso imeli svojega intimnega prostora. To pa seveda ne pomeni, da se je potreba po pogovoru zmanjšala, prav nasprotno, zato so se pogovori preselili na splet, na spletno pošto in spletni klepet,« pravi Darja Groznik, ki še navaja, da bistvena vprašanja, ki jih zastavljajo otroci in mladostniki, vseskozi ostajajo podobna, to pa so zimzelene teme, povezane z odraščanjem.
800.000
klicev otrok in mladostnikov je v 30 letih prejel TOM telefon.
klicev otrok in mladostnikov je v 30 letih prejel TOM telefon.
Skrb vzbujajoče pa je, da se je letos marca in aprila, v času karantene, občutno povečal odstotek kontaktov na temo družinskih odnosov, psihičnih težav, zlorab in celo misli na samomor, je zaskrbljena Groznikova, prepričana, da TOM telefon »pooseblja tisto, kar je v medčloveških odnosih ključno: zaupanje, poslušanje, svetovanje, pogovor in nudenje opore, ko je ta potrebna«.
